Je parola Smrt janšizmu kaznivo dejanje?

Po socialnih omrežjih je zaokrožilo vabilo enemu od protestnikov, ki ga v vlogi osumljenca kaznivega dejanja grožnje vabijo na zaslišanje na ljubljansko policijsko postajo. Povod za zaslišanje je transparent "z zapisano vsebino grožnje predsedniku vlade med izvedenimi javnimi shodi na Trgu republike v Ljubljani", piše v vabilu. Gre za transparent Smrt janšizmu, ki so zmeraj pogostejši na petkovih protestih. Po protestih pred tednom dni se je Janez Janša na twitterju odzval z objavo slike plakata in pripisom: "Organizirana grožnja s smrtjo podpori SD, LMŠ, Levice, RTV Slovenije, 24ur in Državnega tožilstva RS. Ni leto 1945, ampak Slovenija, 2020 - 21. stoletje." Da pomeni omenjeni napis grožnjo s smrtjo njemu neposredno, je Janša sicer izjavil že večkrat.
​Podobno očitno razmišljajo policisti. "Ljubljanski policisti so med spremljanjem zbiranja ljudi na javnem kraju neposredno zaznali transparente z vsebino, ki je lahko sporna tako z vidika izražanja grožnje, javnega spodbujanja sovraštva, razžalitve in podobno. V primerih, ko je bilo iz zapisane vsebine transparenta mogoče ugotoviti razloge za sum, da obstajajo elementi kaznivega dejanja, se te v skladu z določili zakona o nalogah in pooblastilih policije avdio in video dokumentira, v posameznih primerih pa so bili sporni transparenti tudi zaseženi," razlaga Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi s področja kriminalitete. In dodaja, da je policija v teh primerih neposredno sama ugotovila razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. "O zaznavi je bil seznanjen oškodovanec in je predlog za pregon tudi podal," še pojasnjuje Menegalija. Kaznivo dejanje grožnje je namreč delikt, ki se preganja na predlog oškodovanca. Na vprašanje, kdo je podal predlog za pregon, pa vrh policije odgovarja, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti.

Policija se ne opredeljuje do interpretacije

"Policija je identiteto oseb ugotavljala skladno z določili zakona o nalogah in pooblastilih policije neposredno na kraju in preko video posnetkov," pa na vprašanje, kako so ugotovili, kdo naj bi bili osumljenci domnevnih groženj, odgovarja Menegalija.
Trenutno zaradi spornih plakatov ljubljanski policisti vodijo postopek zoper osem ljudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Do sedaj so dvema izdali vabilo. Za navedeno kaznivo dejanje sta po kazenskem zakoniku zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.

Od politikov se pričakuje trda koža

"Svoboda govora je ena najpomembnejših ustavnih pravic, ki jih mora ščititi vsaka demokratična pravna država. Najvišjo zaščito pa ta pravica uživa ravno pri kritiziranju državne oblasti in politike. Ko se posameznik zaradi strahu pred državno represijo boji izraziti svoja stališča in izreči kritiko nad državnim vodstvom, ne živimo več v pravni državi, temveč avtokratično represivni državi. Seveda pa je svoboda govora tudi omejena, ko ta začne posegati v pravice drugih - kot na primer pri razžalitvi ali grožnji, izrečeni drugemu posamezniku, ki uživa pravico do varnosti, dostojanstva in dobrega imena," pojasnjuje dr. Miha Šepec, docent za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti. "Grožnja kot kaznivo dejanje zajema dve komponenti - objektivno in subjektivno. V okviru objektivne presojamo, ali izrečene/zapisane besede ali dejanja že same po sebi pomenijo ogrožanje posameznikove varnosti, v okviru subjektivne pa, ali so bile besede tudi izražene z resnim namenom. Kar pomeni, da imajo povsem enake besede pravno lahko povsem drugačen pomen," pravi Šepec in to ponazarja z besedno zvezo ubil te bom. Ta ima povsem drugačen pomen, če jo izreče nasilni ljubimec in s tem ustrahuje svoje bivše dekle, ki se zaradi izrečenih besed boji za svoje življenje, kot pa če je izrečena v okviru namizne igre, kjer je vsem igralcem jasno, da se pomen besed nanaša na igro, in se pri tem nihče ne počuti resno ogroženega.
"S tega vidika je treba presojati tudi slogan Smrt janšizmu. Če je slogan mišljen kot politična parola, ki izraža nestrinjanje s trenutno oblastjo, in pri tem tisti, ki slogan javno prikazujejo, s tem ne izražajo nikakršnih stališč, da si želijo smrt tistega, po katerem je slogan poimenovan, potem to seveda ni in ne sme biti kaznivo dejanje. Ravno obratno. Še tako neprimeren, obskuren, žaljiv ali celo zaničevalen govor mora biti zaščiten, ko ta zasleduje kritiko državne oblasti. Od politikov na oblasti pa se pričakuje nekoliko bolj trda koža, saj se njihovo ime lahko uporabi v interesu kritiziranja njihovih političnih odločitev," pravi Šepec. In doda: "Na drugi strani pa bi prav ta isti slogan, če bi bil uporabljen v kontekstu, iz katerega bi izhajalo, da želi storilec s tem ustrahovati konkretno osebo (na primer oblečen v majico s predmetnim napisom z nožem prebada sliko predsednika vlade ali poziva druge k nasilni odstranitvi določenega politika), lahko pomenil kaznivo dejanje grožnje, če bi iz situacije upravičeno izhajala resna nevarnost za življenje ali telesno celovitost konkretnega posameznika."