Kaj evropska sredstva prinašajo lokalnim skupnostim?

Več denarja bo tudi za občine, prvi razpisi bodo predvidoma v prvi polovici leta 2023.

Priložnosti za razvoj in investicije bo veliko, saj bodo evropska sredstva na voljo za projekte vseh prednostnih področij programskega obdobja 2021-2027, ki se bo izvajalo do vključno leta 2029:

• pametnejša Slovenija (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
• bolj zelena, nizkoogljična Slovenija (vključno z energetskim prehodom, krožnim  gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj);
• bolj povezana Slovenija (mobilnost in povezljivost IKT);
• bolj socialna Slovenija (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
• Slovenija bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).

Dodatno so Sloveniji na voljo sredstva novega Sklada za pravični prehod, ki so namenjena podpori Zasavju in Savinjsko-Šaleški regiji zaradi opuščanja rabe premoga.

Pomemben del evropskih sredstev za naložbe v urbani in lokalni razvoj  

Prednostno področje Slovenija bližje državljanom naslavlja urbani razvoj, endogeno razvojno politiko in lokalni razvoj. Sredstva bodo namenjena za izgradnjo vključujoče družbe in nadaljnji celostni družbeno-gospodarski razvoj v mestnih in podeželskih območjih, s posebno pozornostjo na zmanjšanju razlik med socialno - ekonomsko prikrajšanimi osebami in območji.

Pristop celostnih teritorialnih naložb bo uporabljen za podporo projektom urbane prenove. Projekti lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost, pa bodo prispevali k boljši kvaliteti življenja lokalnega prebivalstva, zagotavljali ustrezno dostopnost storitev tako v urbanih središčih kot na podeželju, izboljšali področje dolgotrajne oskrbe in preventivnih zdravstvenih ukrepov, spodbujali medgeneracijsko sodelovanje, krepitev kompetenc ter skrbi za prikrajšane skupine.

Več evropskih sredstev za vzhodno kohezijsko regijo

Kohezijska regija Vzhodna Slovenija teritorialno povezuje osem razvojnih regij: Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Posavsko, Jugovzhodno Slovenijo in Primorsko-notranjsko regijo. Kohezijska regija Zahodna Slovenija pa združuje štiri slovenske razvojne regije: Goriško, Gorenjsko, Osrednjeslovensko in Obalno-Kraško. Od 212 občin v Sloveniji jih v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija sodi 148, v regijo Zahodna Slovenija pa 64.

Evropska kohezijska politika sledi preprostemu, a ne tako enostavno dosegljivemu cilju – doseči skladen razvoj, ki zmanjšuje in odpravlja razvojne razlike med državami in regijami. Pravila EU določajo, da se v manj razvitih regijah projekti financirajo 85-odstotno iz evropskih sredstev, v bolj razvitih regijah pa 40-odstotno. V Sloveniji vzhodna kohezijska regija sodi med manj razvite, zahodna pa med bolj razvite. A tudi v zahodni kohezijski regiji imamo nerazvita območja.

Minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek odgovarja:

 »Dosegli smo dogovor, da bo za projekte v zahodni kohezijski regiji, pri katerih bodo upravičenci iz javnega sektorja, država iz proračuna zagotovila enak delež sredstev, kot je delež sofinanciranja iz evropskih sredstev, torej 40 odstotkov. To pomeni, da bodo denimo občine morale zagotoviti le 20 odstotkov lastnih sredstev, in ne 60 odstotkov.« 

dr. Aleksander Jevšek, minister

Priložnosti pa so tudi v Ingterreg projektih čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami in transnacionalnimi projekti. Čezmejni projekti sodelovanja spodbujajo gospodarski in socialni razvoj na obmejnih območjih, rešujejo skupne izzive na področju okolja, javnega zdravja, varnosti in zaščite ter vzpostavljanje boljših pogojev za mobilnost ljudi, blaga in kapitala. V pripravi so že novi razpisi čezmejnih Interreg programov, ki jih lahko pričakujemo že v decembru 2022.

Več evrospkih sredstev za občine

Občine bodo v primerjavi s finančnim obdobjem 2014-2020 dobile približno 350 milijonov evrov več za svoje projekte. To so projekti, kjer so občine neposredni upravičenci porabe evropskih sredstev.

Do sedaj so imela manjše občine tudi manjše možnosti dostopa do evropskih sredstev. Sedaj bo drugače. Mehanizmi kot je Dogovor za razvoj regij, Interreg projekti in projekti lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost, bodo omogočali, da tudi te občine lahko participirajo pri porabi evropskih sredstev.

Čeprav velikost ni vedno merodajna za uspešnost občine pri črpanju evropskih sredstev, pa je pomanjkanje strokovnih kadrov in finančnih sredstev realen problem precejšnjega števila manjših občin.

»Nima vsaka manjša občina strokovno usposobljenega osebja, da bi spremljalo in se prijavilo na razpise, zato je pomembno, da se občne povezujejo bodisi preko razvojnih agencij ali pa preko skupnih prijav na razpise, kar Evropska komisija tudi vzpodbuja.« 

dr. Aleksander Jevšek, minister

Ker zgolj zagotovljena sredstva niso dovolj za uspešno črpanje evropskih sredstev, se pripravljajo poenostavitve. Na podlagi dosedanjih izkušenj se bo optimiziralo postopke s ciljem, da se zmanjša administrativna bremena ter da bi upravičenci kar najhitreje dobili izplačila oz. povrnjena sredstva. 

Kmalu prvi razpisi

Prve javne razpise lahko pričakujete v prvi polovici leta 2023. Še pred tem se bodo začeli izvajati tudi Interreg projekti, za katere lahko prve razpise pričakujemo še pred novim letom 2023. Za obnovljive vire energije pa bo na voljo tudi Švicarski prispevek od leta 2023 dalje.