Kaj o vihranju izraelske zastave na vladnem poslopju pravita Bojko Bučar in Ksenija Benedetti

Konec prejšnjega tedna, v času silovitih spopadov med Palestinci in Izraelci, je na vladnem poslopju poleg slovenske in evropske zastave zaplapolala tudi zastava Izraela. Vlada je po twitterju sporočila, da so to storili v znak solidarnosti z Izraelom. "Obsojamo teroristične napade in stojimo ob strani Izraelu," še piše v tvitu. Po dostopnih informacijah sta izraelsko zastavo v znak podpore izobesili še avstrijska in češka vlada.

Kaj pravi zakon?

V iniciativi Pravna mreža za varstvo demokracije so prepričani, da je izobešena izraelska zastava v nasprotju s četrtim členom zakona o varstvu javnega reda in miru, saj v času izobešanja zastave ni bila podana nobena izmed okoliščin, opisanih v zakonu. So pa strokovno pravno pomoč glede domnevno nezakonitega izobešenja tuje zastave dali ženski, ki je domnevni prekršek prijavila policiji.

Zakon o javnem redu in miru določa, da se lahko zastave tujih držav izobesijo "ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost". Podobna pravila o uporabi zastav so med drugim določena še v sklepu o določitvi protokolarnih pravil in v uredbi o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji. Na vprašanje, v skladu s katerimi določili je na vladnem poslopju izobešena izraelska zastava, v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) niso odgovorili.

"Bila bi veliko bolj previdna in zadržana"

"Meni se to zdi zelo zgovorna gesta," je za Večer dejala nekdanja šefinja Protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. Bolj kot pravne kršitve jo skrbi "zelo jasna opredelitev Slovenije do občutljivega diplomatskega vprašanja", povezanega z napetimi odnosi med Izraelom in Palestino.

Dodala je, da so vse države zelo pozorne na uporabo državnih simbolov in občutljive za to. Če pride do geste, kot jo je naredila slovenska vlada, lahko to privede do "valovanja v diplomatskih vodah", je dejala in poudarila: "Jaz bi bila veliko bolj previdna in zadržana." Kljub temu da je bila na čelu Protokola RS osemnajst let, se ne spomni, da bi v Sloveniji izobešali tuje zastave v času, ko pri nas na uradnem obisku ne bi bilo tujega državnika. Podatkov o tem nimajo niti na Protokolu.

Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, je potezo vlade pospremil z besedami, da "je to po svoje hecno, ker z zastavami nismo izkazovali nobene solidarnosti, ko so bili teroristični napadi drugod po Evropi. To je nekaj novega v slovenski zgodovini." Po njegovem mnenju je Slovenija to storila, da izkaže prijateljstvo Izraelu, ki je za Slovenijo pomemben ne samo zaradi trgovinskih in turističnih odnosov, temveč očitno tudi zaradi političnih in vojaških interesov. Tako Benedettijeva kot Bučar sicer menita, da mednarodnih pravil na načelni ravni glede izobešanja tujih zastav ni, saj to urejajo nacionalni pravni sistemi. Izobešanje zastav Bučar razume kot simbolni izraz vrhovnosti in suverenosti neke države. Ponekod je to tudi izraz jurisdikcije.

"S tega vidika za izobešanje tujih zastav ni potrebe, razen v posebnih primerih, ko na tak način počastimo tujega visokega uradnika," je dejal. Iz odbora za zunanjo politiko državnega zbora vprašanja, ali izobešena izraelska zastava in pojasnilo vlade na družbenem omrežju predstavljata tudi uradno zunanjo politiko države, niso želeli komentirati. Razlog za molk je, da so zastave izobešene na vladnem poslopju in ne na poslopju državnega zbora, so pojasnili.