V Hiši Evropske unije je potekala okrogla miza Kako komunicirati Evropsko unijo: izzivi in priložnosti. Moderatorka Nataša Briški se je o izzivih in priložnostih komuniciranja pogovarjala s prof. dr. Samom Uhanom iz FDV in Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, dr. Žigo Malekom, raziskovalcem in članom Team Europe Direct, Borutom Jermanom, predsednikom kulturnoizobraževalnega društva PiNA in Alenko Arko, novinarko POP TV.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše je dejala, da je za prepoznavnost evropskega prispevka potrebna učinkovita komunikacija. "S tem lahko prispevamo h krepitvi zaupanja v institucije, ki skrbijo za dobrobit ljudi. Zavedati se moramo, da zaupanje ni samoumevno. Na področju komuniciranja se EU sooča z resnimi izzivi. Kot so recimo dezinformacijske kampanje. S širjenjem neresnic želijo sejati razdor med Evropejci, razrahljati družbeni konsenz in ogroziti demokratična načela. Pomembno je, da EU komunicira na lokalni ravni. Le tako lahko ljudje jasno vidijo, kako evropski projekti prispevajo k njihovemu vsakdanu. Lokalni dogodki in dialog približajo EU in ljudi spomnijo, da je unija skupnost ljudi. Obveščanje o dosežkih ni le promocija, gre tudi za krepitev zaupanja v demokracijo, solidarnost in moč sodelovanja," je med drugim uvodoma dejala.
Kako približati zapletene in dolgočasne teme
Profesor Uhan je spomnil na oglaševanja vstopa Slovenije v EU pred dvajsetimi leti, pri čemer je sodeloval. "Raziskovalci z akademske sfere so nam rekli, da se Evropa prodaja kot pralni prašek. Ampak stvari, ko so vpletena čustva, niso enostavne. Moraš računati na projekcije. Povedati moraš, kaj ponujaš. Iz premisleka je nastal slogan Slovenija, doma v Evropi."
Žiga Malek je dejal, kako gre nasprotnikom ukrepov, recimo zelenega prehoda, komuniciranje bolje od rok. "So zelo učinkoviti, imajo preprosta sporočila. Pogosto izberejo en podatek, ki ga nato prikažejo. Premalo glasno se poudarja določene stvari, recimo enotne polnilce za mobilne telefone. Več poudarka bi lahko bilo na udobju. Američani so v tem dobri. Ljudje se bojijo inflacije in rečejo, da bodo z ukrepi rešili inflacijo. Pri nas pa govorimo o novem zelenem prehodu in mislim, da je nasprotnikom veliko lažje prikazati protiargumente," je dejal.
Borut Jerman na terenu opaža, da je EU pri komuniciranju predobra, saj da so postali določeni ukrepi samoumevni. "Na dnevni ravni se v številnih občinah pri nas odpira infrastruktura, zgrajena s pomočjo EU. Za državljane so napisi na gradbenih tablah, da je projekt podprt od EU, postali samoumevni. Brez EU neke telovadnice ne bi bilo. Ljudje to prezrejo. Nisem še slišal kakega župana, da bi rekel, da odpira nov pločnik zaradi sredstev EU. Na PiNI na komuniciranje ne gledamo skozi namen, ker šteje učinek. Če učinka ni, ne pomaga, če stokrat ponoviš frazo. Reklama igra na čustva, in to se dogaja tudi v političnem diskurzu, pri čemer je populizem močan. Zapletene in dolgočasne teme skušamo približati na človeški nivo."
Izraze je treba poenostaviti
Alenka Arko je z vidika medijev povedala, da je treba, ko poročaš o EU, pritegniti pozornost gledalca, kar pa ni enostavno. "Teme, povezane z EU, so. Je pa bojazen, da bo gledalec med prispevkom preklopil kanal. Dobro je, če gledalca na začetku presenetiš. Pomembna je naracija. Birokrati se trudijo dokumente narediti bolj človeške, želijo pa biti pametni. To je past. To so teme, ki lahko povzročijo zehanje, odpor. Včasih je dobro, če se izogneš ključnim besedah. Da recimo namesto zeleni prehod uporabiš drugo besedo," je povedala.
Dotaknili so se tudi birokracije in izrazov, ki otežujejo komuniciranje. Arko je navedla primer Guardiana, kjer so za lažje razumevanje spremenili določene izraze, Uhan je dejal, da se s tem lahko tvega prezir in opozoril na prisotnost antiintelektualizma. "Besede so pomembne, vprašanje pa kako to komunicirati. Poenostavljenje se mora zgoditi, nimam pa recepta, kako to narediti, da bo še vedno strokovno," je dodal.
Malek je o vlogi družbenih omrežjih pri komuniciranju poudaril, da bi morala biti komunikacija tam dvosmerna, a da ni tako. "Menim, da precenjujemo pomen socialnih omrežij. Sam recimo veliko več odzivov dobim iz intervjujev, ki jih dam lokalnim medijem," je še med drugim dejal
O čem so še govorili na okrogli mizi, poslušajte tukaj.
