Kako čisti so slovenski bazeni

Vsako leto v času kopalne sezone zdravstveni inšpektorat preverja kakovost vode v bazenskih kopališčih. Rezultati meritev v juniju in juliju so pokazali, da je voda v prav vseh kopališčih, ki so jih analizirali, ustrezna. V zadnje meritve je bilo vključenih 82 kopališč po vsej državi. 57 vzorcev je bilo skladnih s Pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. "Ko so vzorci skladni, pomeni, da so rezultati laboratorijskih preizkušanj skladni z vsemi mejnimi vrednostmi fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov," pojasnjuje inšpektorica

Barbara Kocjan

.

Na vsakega kopalca 30 litrov sveže vode

Inšpektorji so ponekod preverjali kakovost več bazenov istega kopališča. V nekaterih so se rezultati razlikovali med posameznimi bazeni. Na Mariborskem otoku so inšpektorji preverjali skladnost dveh bazenov, oba so ocenili kot skladna. Voda se tam redno čisti tudi preko peščenih filtrov. Ker je kopališče odprto le dva meseca v letu, vode v celoti ne menjujejo. "Voda se dodaja. Na vsakega kopalca tako pride 30 litrov sveže vode. Po odtočnih kanalih okoli bazenov se stara voda izliva. Ves čas doteka nova," pojasni pomočnik direktorja Športnih objektov Maribor, kamor sodi tudi kopališče,

Aleš Antolinc

.

Možnost okužb

Voda pa se lahko onesnaži zaradi številnih vzrokov - od fekalij, izločkov oči in žrel kopalcev, do živalskih iztrebkov, opozarjajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ko se kopalec enkrat odpravi v vodo, v usta in žrelo dobi približno 100 mililitrov vode. "V bazenski kopalni vodi lahko nevede dobimo tudi okužbe prebavil, sluhovoda, očesne veznice in kože," opozarja

Katarina Bitenc

iz NIJZ.

Kdaj kopališča ne obiščemo

Upravljavci kopališč morajo, da preprečijo morebitne zdravstvene težave, gostom zagotoviti čisto kopalno vodo, ki je v skladu z določenimi standardi. Prav tako morajo poskrbeti za ustrezno okolico bazena ter jasna navodila in priporočila kopalcem. Kopalci pa jih morajo upoštevati. Otroci do sedmega leta morajo tako na bazenu vselej imeti spremstvo, starši jih morajo dovolj pogosto voditi na stranišče, manjšim pa nadeti pleničke in jih nato pogosto menjavati. "Bolje je, da kopališča ne obiščemo, če smo imeli v zadnjih 14 dnevih drisko ali smo preboleli katero drugo nalezljivo bolezen, ki se prenaša preko vode," še priporoča Katarina Bitenc. Dodaja, da sta pomembna predvsem tuširanje pred kopanjem in po njem ter uporaba bazenčkov za noge.

Več vrst kopališč

Za kakovost bazenskih voda skrbi zdravstveni inšpektorat, Agencija RS za okolje (ARSO) pa nadzoruje vode naravnih kopališč. Med slednja sodijo plaže ob morju ter kopališča na rečnih in jezerskih obrežjih. "Poznamo naravna kopališča in kopalna območja," razlaga

Mojca Poje

iz ARSO. "Naravna kopališča denimo imajo infrastrukturo, kot so tuši, stranišča, stopnice za lažji vstop v vodo ter reševalca iz vode. Takšno je na primer kopališče pri hotelu Bernardin. Kopalna območja pa so takšna kot na primer tista ob Bohinjskem jezeru. Tam je stranišče postavila lokalna skupnost, ni urejenega dostopa v vodo in reševalca iz vode. Skratka tam se kopamo na lastno odgovornost," pojasni razliko.