Kako se spoprijeti z demenco, tiho epidemijo sodobnega časa

Pred jutrišnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni oziroma v septembru, ki je na pobudo mednarodne organizacije Alzheimer's Disease International (ADI) svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, je v ospredju ozaveščanje o demenci, ki jo vse bolj opredeljujejo kot tiho epidemijo sodobnega časa. Kot ena hujših bolezni sodobne družbe je zaradi strmega naraščanja števila bolnikov prepoznana kot eden največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. V epidemiji covida se je kompleksnost te bolezni še razmahnila: izpostavlja vrsto vprašanj, povezanih z demenco. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da lahko nevrološke posledice covida povečajo verjetnost razvoja demence in vplivajo na hitrost razvoja patoloških sprememb v možganih. Strokovnjake za demenco skrbi povezava med demenco in nevrološkimi simptomi, zato skušajo o povezavah dognati čim več in pripraviti priporočila za spopadanje z boleznijo. Letošnja tema in s tem usmeritev ozaveščanja je pravočasna diagnoza, saj hitro prepoznavanje znakov demence, diagnoza, ustrezno zdravljenje in način življenja pripomorejo k večji kakovosti življenja bolnikov in njihovih svojcev. Kot poudarja Milica Gregorič Kramberger, dr. med., specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, je "bolezen mogoče v zgodnji fazi z ustreznimi zdravili in načinom življenja močno upočasniti. To pa bomo dosegli tako, da bo čim več ljudi usposobljenih prepoznati zgodnje znake demence."

Cilj je doseči sleherni kraj

Skrbi za najranljivejše se z družbeno odgovorno akcijo v sodelovanju z Združenjem Spominčica-Alzheimer Slovenija priključuje tudi Pošta Slovenije, ki bo pomagala ozaveščati tako najširšo javnost kot svoje zaposlene. Ta teden bodo gospodinjstvom v Mariboru, Ljubljani, Celju, Murski Soboti in Kopru po pošti poslali informativne letake o prvih znakih demence, značilnostih bolezni, ustreznem pristopu do ljudi z demenco in kontaktih Združenja Spominčica, kjer lahko bolni in njihovi svojci dobijo informacije, nasvete in pomoč.

V prvem koraku se je Pošta Slovenije odločila zajeti gospodinjstva večjih urbanih središč, ker so v mestih starejši od 65 let zaradi šibkejših socialnih vezi še posebno ranljivi, poleg tega jih kar tretjina živi samih. Nameravajo pa sodelovanje s Spominčico nadaljevati tudi po tej kampanji. Letake bodo sčasoma pošiljali tudi v druge, manjše kraje po Sloveniji, je napovedal začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot. "Cilj je sleherni slovenski kraj. V prihodnje se nameravamo vključiti tudi v mrežo demenci prijaznih točk, ki deluje pod okriljem Združenja Spominčica. To pomeni, da bodo posamezne poštne poslovalnice, ki bodo izpolnile pogoje, pridobile naziv demenci prijazna točka, ki ga podeljuje Spominčica. Tako bomo tudi v manjših lokalnih okoljih opozarjali na to bolezen," dodaja Kokot.

Nujno je treba povečati delež pravočasnih diagnoz

V vseh poštnih poslovalnicah bodo nameščeni plakati z informacijami o demenci, zaposleni na pošti pa bodo 21. septembra, na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, v znak podpore nosili vijolične pentlje, simbol ozaveščanja o demenci. Združenje Spominčica sicer že skoraj četrt stoletja skrbi za podporo ljudem z demenco in njihovim svojcem, pri čemer postaja njihovo delo z leti vse bolj zahtevo. Zato so projekti, kakršen je prvi tovrstni v sodelovanju s Pošto, toliko bolj pomembni, da dosežejo kar se da široko javnost. "S pomočjo Pošte Slovenije bomo dosegli slehernega človeka z demenco in svojca – preko letaka, ki ga bodo prejela gospodinjstva, preko plakatov, ki bodo nameščeni v poslovalnicah, ali preko osebnega stika s poštarji, ki jih bodo lahko usmerili na Spominčico," poudarja Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica.

Ena od večjih težav ljudi z demenco je, da je bolezen še vedno močno stigmatizirana in zato tudi pogosto prezrta - v povprečju dobi uradno diagnozo le vsak četrti dementen. "Nujno je povečati delež pravočasnih diagnoz demence, saj je možno bolezen v zgodnji fazi z ustreznimi zdravili in načinom življenja močno upočasniti. To pa bomo dosegli tako, da bo čim več ljudi usposobljenih prepoznati zgodnje znake demence," poudarja Štefanija L. Zlobec. Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo še ni. V Sloveniji živi več kot 34 tisoč dementnih, za vsakega v povprečju skrbijo še trije. Do leta 2040 naj bi se število ljudi z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70 tisoč obolelih in več kot 200 tisoč ljudi, ki bodo skrbeli zanje, kar pomeni, da bo z boleznijo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300 tisoč ljudi.