Franja Žišt
Gibalna učinkovitost otrok v letu 2022 se je nekoliko izboljšala, še vedno pa ni dosegla ravni pred epidemijo, delež gibalno neučinkovitih otrok še zmeraj močno presega delež vrhunsko gibalno učinkovitih otrok. "Rezultati nazorno kažejo, kako pomembno za zdravje otrok je odprtje šol," je glavno sporočilo predstavnikov SLOfita ob predstavitvi rezultatov testiranj za športnovzgojni karton, potem ko so analizirali letošnje rezultate več kot polovice slovenskih otrok. Fantje so nadoknadili skoraj polovico izgubljene gibalne učinkovitosti, dekleta pa zgolj tretjino. Očitno je, da so dekleta veliko bolj odvisna od šolskega prostora kot fantje. Zamaščenost otrok in debelost sta ostali na bistveno višji ravni kot pred pandemijo. Za doseganje stanja pred njo bomo potrebovali najmanj desetletje, če bomo povečali obseg telesne dejavnosti v šoli in večje število otrok vključili v redno športno vadbo, so še poudarili športni strokovnjaki.
Slabše gibljivi in bolj počasni
Rezultati testiranj za športnovzgojni karton so bili zadnji dve leti katastrofalni, najbolj sta se poslabšali vzdržljivost in koordinacija otrok. "V enem letu smo padli za več, kot smo napredovali v desetletju! In kar 37 odstotkov več otrok ima porast teže glede na število debelih leta 2019. Kar pomeni, da smo pridelali nekaj tisoč otrok, ki imajo na novo razvito debelost," pravi dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojni karton z ljubljanske fakultete za šport. Četudi se je gibalna sposobnost nekoliko izboljšala, pa otroci še vedno nazadujejo pri gibljivosti, bržkone zato, ker je ta povezana s psihološkim stanjem. Vsi so bili bolj pod stresom, ki je neugoden dejavnik za razvoj gibljivosti. Ugotavljajo tudi, da so otroci počasnejši, tako pri zaznavanju kot pisanju in branju, zato je pričakovati, da bodo imeli več težav z učnim uspehom. "Učitelji naj preverijo, zakaj so ocene slabše. Zato, ker imajo učenci manj znanja, ali zato, ker je zmanjkalo časa za branje navodil pri testu?" opozarja Starc. "Upam, da nas bodo odločevalci v prihodnje poslušali, pretekli dve leti nas niso. Delali so ravno obratno, kot bi morali. Otrokom so jemali denar," doda Starc, ki je prepričan, da je država zadnji dve leti zelo "nemarno" ravnala z otroki.
Več mora biti učenja na prostem, gibalnih odmorov in čim manj domačih nalog, ki zahtevajo sedenje
Subvencioniranje vadnin
Rezultati testiranja za športnovzgojni karton skupaj z dognanji znanstvenikov dajejo tri ključna sporočila za odločevalce, izpostavlja dr. Gregor Jurak, strokovnjak za gibalni razvoj otrok in vodja raziskovalne skupine SLOfit z ljubljanske fakultete za šport. "Šol ne smemo zapirati. Otroci in njihovi starši ne bodo zmogli sami doseči želenih gibalnih sposobnosti, zato potrebujemo sistemske ukrepe, potrebujemo pa tudi medgeneracijsko solidarnost," je dejal Jurak. Slednja mora biti v obratni smeri, kot smo vajeni običajno. Mladi so najbolj ogrožena skupina, ki bo morala nositi posledice napačnih odločitev, pri tem potrebujejo pomoč starejših generacij.
Aktivnost izboljša pozornost
Gibanje je osnovni pogoj, ki omogoča normalen razvoj otroka, in določenih razvojnih obdobij ni mogoče nadoknaditi. Mišice, če so aktivne, neposredno vplivajo na razvoj možganov. O tem, da je telesna aktivnost ključnega pomena za zdrav razvoj možganov, kar lahko vodi tudi do boljših akademskih in učnih rezultatov pri otrocih, razlaga dr. Francisco B. Ortega z Univerze v Granadi, ki že leta raziskuje, kako se možgani fit posameznikov razlikujejo od tistih, ki so slabše zmogljivi. "Otroci, ki so aktivni že 20 minut na dan, imajo dokazano boljše rezultate pri testih pozornosti in na splošno bolj aktivne možgane v primerjavi z manj gibalno aktivnimi otroki. Koristi telesne dejavnosti za kognitivni razvoj pa so očitne že v začetku otrokovega življenja," je med drugim poudaril v Ljubljani.
Predstavniki SLOfita za izboljšanje rezultatov predlagajo takojšnjo uvedbo programa Zdrav življenjski slog, ki smo ga nekdaj že poznali, torej pet ur športne vzgoje tedensko, hkrati pa je treba najti sistemske rešitve za zagotovitev dodatne ure športne vzgoje v šoli na dan za vse otroke in mladostnike. Športno vzgojo je treba opredeliti kot razbremenilni predmet in ne kot del tedenske učne obremenitve šolarja, spodbujati je treba telesno dejavno učenje pri vseh predmetih, skupno poučevanje razrednih učiteljev in športnih pedagogov na razredni stopnji, ki se sedaj šteje pod nadstandard in je odvisno od posluha občin za ureditev tega področja. Več mora biti učenja na prostem, gibalnih odmorov in čim manj domačih nalog v osnovni šoli, ki zahtevajo sedenje. Strokovnjaki predlagajo še kasnejši začetek pouka za srednješolce, da bi bil bolj v skladu z njihovim gibalnim ritmom, pa tudi subvencioniranje vadnin. Sistem bi lahko bil zelo enostaven, mogoče ga je prekopirati po vzoru subvencioniranja prehrane. Kot zaključuje Starc, v veliko bolj bogati Nizozemski plačajo starši za otroka 20 evrov vadnine na leto, vse drugo subvencionira država - to je pravi pokazatelj tega, kako družba poskuša vlagati v otroke.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
