Z enoletno zamudo se jutri formalno pričenja konferenca o prihodnosti Evrope. Da bo slavnostni pričetek konference na dan Evrope, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je simbolično. Konferenca bo predvidoma namreč trajala leto dni, v času njenega poteka se bodo zamenjale tri države, ki bodo predsedovale Svetu EU, pri čemer bo Slovenija v tem projektu predvidoma najdlje, nihče pa ne ve, kaj bo sicer ambiciozno zastavljeni projekt v resnici prinesel.{infobox-quote_full}161597{/infobox-quote_full}
Skupno izjavo o konferenci o prihodnosti Evrope so 10. marca podpisali trije sopredsedujoči konferenci - predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in portugalski premier Antonio Costa v imenu predsedujoče države Svetu EU. To je bila kompromisna rešitev, potem ko se niso mogli dogovoriti, kateri od institucij naj pripade vloga predsedujoče. Pobudo je sicer že leto prej sprožil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ne skriva želje, da bi postal najmočnejši državnik v sedemindvajseterici, ko se bo septembra letos po parlamentarnih volitvah poslovila nemška kanclerka Angela Merkel.
Cilj konference, ki bi se po prvotnih načrtih morala začeti 9. maja lani, je približati EU državljanom, prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam ter oblikovati sklepe, ki bodo predstavljali smernice za prihodnjo usmeritev unije. Ključno vlogo pri izvedbi bo odigrala interaktivna in večjezična digitalna platforma. Delovati je začela že 19. aprila, in sicer v vseh 24 uradnih jezikih unije. Poleg platforme bodo bistveni deli konference še štirje državljanski paneli s po najmanj 200 udeleženci iz vseh držav članic in štiri plenarne seje. Konferenca bo temeljila na dosedanjih pogovorih z državljani, a z novimi elementi, ki naj bi ji zagotovili večji doseg in močnejši vpliv ljudi. V institucijah unije Evropejce pozivajo k sodelovanju in jim zatrjujejo, da je prihodnost v njihovih rokah. A mnogi o tem dvomijo in svarijo pred napakami iz preteklosti, ko podobne pobude niso prinesle otipljivih rezultatov.
Kot rečeno, bo največji časovni del pripadel Sloveniji, ki ji kot predsedujoči Svetu EU sledi prav Francija. Mimogrede, ker bodo aprila prihodnje leto tam predsedniške volitve, bo Macron še posebej zagret, da konferenca uspe. Slovenski premier Janez Janša je ob nedavnem obisku na Poljskem po poročanju STA pojasnil, da "si Slovenija želi, da je to razprava brez vrednostnih monopolov, ki bo odprta, kjer bodo vsi pogledi na prihodnost Evrope lahko prišli do izraza, kjer se ne bo izključevalo nikogar, kjer se bo naredilo sintezo in bomo skupaj ugotovili, da je EU lahko močna samo, če ima močne države članice".
Zunanji minister Anže Logar pa je na eni od okroglih miz v začetku aprila opozoril, da utegne biti "impulz s terena", ki ga bo prinesla konferenca, drugačen od pričakovanega in ne strateško usmerjen. Zato se slovensko predsedstvo zavzema za dvotirni pristop, ki bi zajel tudi razpravo na najvišji politični in strokovni ravni. Zavezujoči sklepi o prihodnji usmeritvi EU, ki bodo sledili, naj bi bili nekakšna kombinacija pogleda državljanov in omenjene strateške razprave.
