Kakšna so oskrbovana stanovanja v Sloveniji: Družabnost da, praktičnost ne

Zaradi starajoče se družbe, naraščajoče osamljenosti starostnikov in trenda deinstitucionalizacije socialnega varstva postajajo oskrbovana stanovanja vse bolj pomembna, sta v svoji analizi stanja ocenili Anja Lazar in Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora (IŠSP) ter Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV). Izsledke analize sta predstavili tudi na nedavnem posvetu Poslovanje z nepremičninami, ki je bil v Portorožu.

Po njunih besedah so oskrbovana stanovanja arhitektonsko prilagojena in namenjena posameznikom, ki so sposobni živeti relativno samostojno ob občasni pomoči drugih. Ta stanovanja naj bi zagotavljala občutek varnosti in podaljševala obdobje, v katerem lahko posamezniki bivajo samostojno, brez potrebe po selitvi v domove za starejše občane, hkrati pa naj bi omogočala aktivno in varno življenje v prilagojenem okolju in olajšala prehod k intenzivnejši oskrbi, kadar ta postane potrebna. Pa je res tako? Kakšno je torej stanje na trgu oskrbovanih stanovanj pri nas?

Koliko stane najem

V Sloveniji je 1781 oskrbovanih stanovanj, do leta 2028 pa je načrtovana gradnja še 455 najemnih enot. Med obstoječimi stanovanji jih je 721 lastniških, kar predstavlja 40 odstotkov, medtem ko 1060 enot oziroma 60 odstotkov pripada najemnim oskrbovanim stanovanjem, je pojasnila Maša Hawlina. Opozorila je, da je bila gradnja oskrbovanih stanovanj v zadnjih letih precej nestanovitna. Največji porast gradnje lastniških oskrbovanih stanovanj je bil zabeležen leta 2023, medtem ko je največ najemnih stanovanj bilo zgrajenih leto prej. Pred tem je bil pomemben vrh gradnje dosežen leta 2011. In kakšno je stanje letos? Podatki kažejo, da je bilo zgrajenih več najemnih kot lastniških oskrbovanih stanovanj.

Največji delež najemnih oskrbovanih stanovanj, kar 44 odstotkov, zagotavlja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ). Sledi Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) z 22 odstotki. Manjše deleže imajo Društvo Dom Lenart, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL), Nepremičnine Celje, Dom pod gorco in drugi ponudniki. Oskrbovana stanovanja so razpršena po vsej Sloveniji, pri čemer prevladujejo najemna. Največ lastniških oskrbovanih stanovanj je skoncentriranih v osrednjeslovenski regiji, kjer jih je 452, medtem ko največ najemnih enot, kar 233, najdemo v Podravju. Skupno so ta stanovanja razpršena na 57 lokacijah po državi.

Koliko stane najem? Povprečna najemnina je 7,24 evra na kvadratni meter, vendar se cene med ponudniki močno razlikujejo. Najcenejša oskrbovana stanovanja so v občini Krško, kjer je cena 4,43 evra na kvadratni meter, najdražja pa pri Thermani, kjer dosežejo 12,56 evra na kvadratni meter.

Več stanovalk kot stanovalcev

Analiza je še pokazala, da je dostop do oskrbovanih stanovanj raznolik in odvisen od različnih kriterijev. Večina stanovanj je namenjena starejšim od 65 let, pri čemer različni dohodkovni cenzusi, ki jih določajo javni stanovanjski skladi, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) ter drugi ponudniki, vplivajo na dostopnost, ocenjujeta Anja Lazar in Maša Hawlina. Po njunih ugotovitvah v teh stanovanjih prebiva več žensk (66 %) kot moških. Prevladujoča starostna skupina so stanovalci, stari od 75 do 84 let (46 %), sledijo prebivalci, stari od 65 do 74 let (31 %), in starejši od 85 let (20 %). Stanovalcev, mlajših od 65 let, je le 2,1 odstotka.

Oskrbovana stanovanja pogosto vključujejo skupne prostore, kot so čajne kuhinje, sanitarije, pralnice in vrtički, ki omogočajo večjo povezanost med stanovalci. Skupna druženja, kot so tedenske čajanke, predstavljajo pomemben del njihovega vsakdana, saj spodbujajo socialno povezanost in zmanjšujejo občutek osamljenosti, na kar so opozorili tudi stanovalci. 

Kljub tem pozitivnim vidikom sistem oskrbovanih stanovanj v Sloveniji ni brez pomanjkljivosti. Stanovalci pogosto izpostavljajo slab odnos najemodajalcev in občutek, da njihovi predlogi za izboljšave bivanja niso slišani. Med ključnimi težavami, ki jih navajajo, so nepraktične rešitve, kot so pretežka vrata, neopremljene kuhinje in slaba dostopnost v nujnih situacijah. Poleg tega so stanovalci pogosto premalo obveščeni o možnostih dodatne oskrbe. Primanjkuje tudi rešitev za dostop do stanovanja ob nujni intervenciji. 

Predlagata okrepljen nadzor

Ana Lazar in Maša Hawlina poudarjata, da je treba oskrbovana stanovanja ohraniti, nadgrajevati in razvijati. Analiza stanja opozarja na nujnost prenove sistema, ki bo ustrezal sodobnim demografskim, družbenim in prostorskim razmeram ter zagotavljal dostojno bivanje starejšim in ranljivim skupinam prebivalstva. Med predlaganimi izboljšavami sta povečanje števila oskrbovanih stanovanj in širša dostopnost, tudi za mlajše osebe s psihofizičnimi oviranostmi. Pomembno je tudi urediti stanovanjske prostore v skladu s sodobnimi smernicami socialnega varstva.

Sogovornici predlagata tehnične posodobitve stanovanj, kot so vgradnja lažjih vrat, avtomatsko odpiranje vrat v primeru intervencije, primerna osvetlitev in opremljene kuhinje. Izpostavljata možnost umeščanja tovrstnih stanovanj v večgeneracijske stavbe, hkrati pa omejujeta število stanovanj v stavbi ali delu te na 30. Prav tako predlagata uvedbo osnovne podpore (varovanje na daljavo in v obliki podpornih oseb, ki bi bile stanovalcem na voljo nekaj ur tedensko), ki bi bila del najema, in dodatno oskrbo (pomoč na domu v okviru javne službe, institucionalno varstvo, socialni servis, sistem dolgotrajne oskrbe), ki bi se plačevala. Odpraviti je treba tudi pomanjkljivo in zavajajoče predstavljanje oskrbovanih stanovanj v javnosti in s tem napačna pričakovanja stanovalcev. 

Na področju zakonodaje opozarjata na potrebo po spremembah, ki bi preprečile spreminjanje namembnosti oskrbovanih stanovanj. Predlagata okrepljen nadzor stanovanjske inšpekcije in zakonsko predvidene omejitve lastninske pravice, s čimer bi zagotovili dolgoročno namenskost teh stanovanj. Poleg tega poudarjata potrebo po prilagoditvi zakonodaje o urejanju prostora, da bi omogočili gradnjo oskrbovanih stanovanj za starejše in osebe z oviranostmi na širšem območju.