Žana Vertačnik
"Ni se prepovedano večkrat prijaviti, čas ali pa razmere morajo dozoreti, tudi oseba mora znati prenesti poraze. Če nisi potrjen ali izbran, je to del življenja in življenjska izkušnja, ki te naredi boljšo osebo," se je Mariborčan Anže Erbežnik na današnji javni predstavitvi odzval na dejstvo, da se je za funkcijo ustavnega sodnika potegoval že večkrat, a doslej brez uspeha. Tako tudi junija, ko je predsednik države Borut Pahor državnemu zboru (DZ) za naslednika Dunje Jadek Pensa predlagal ustavnega pravnika Andraža Terška. Ta naposled na tajnem glasovanju ni dobil zadostne podpore poslank in poslancev, tokrat pa jih je, kot smo že poročali, pozval, naj Erbežniku odprejo pot na ustavno sodišče. Po njegovi oceni gre za odličnega pravnega strokovnjaka, ki ustavno pravo razume. Ob Erbežniku, 44-letnemu doktorju pravnih znanosti, so se za to mesto sicer prijavili še Rok Svetlič, Marko Starman, Marjan Lekše in Boštjan Pintar.
Vizijo dela ustavnega sodnika je Erbežnik, ki je že 17 let zaposlen v Evropskem parlamentu, zajel v treh točkah: "Prva točka, ki je pomembna, je, da bodoči ustavni sodnik ne sme biti še ena dodatna stopnja rednega sodstva, temveč mora biti neko antisodišče," je povedal in pojasnil, da mora ustavno sodišče pokazati senzibilnost, ki ga redno sodstvo prej ni. In še: "Vsaka organizacija namreč razvije neko cehovsko logiko, namen ustavnega sodišča pa je, da to preseže in je posebej občutljivo na argumente oseb, ki izražajo pomisleke glede človekovih pravic v svoji zadevi."
Kot drugo je izpostavil razumevanje človekovih pravic: "V svetu trenutno poteka spopad med dvema paradigmama. Ena je paradigma človekovih pravic in neka druga paradigma v povezavi z moderno tehnologijo, ki ima vizijo, da bo svet v prihodnosti tehnološka diktatura. Paradigma človekovih pravic je trenutno relativno pod pritiskom in tega se mora zavedati tudi prihodnji ustavni sodnik. Pri svojem delu bo namreč soočen z vprašanji, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami." Po njegovem prepričanju mora biti ustavni sodnik tudi občutljiv na socialno komponento v smislu enakosti ljudi pred zakonom in dostopa do sodišča, ne glede na materialno komponento.
Kot tretje je Erbežnik izpostavil, da mora ustavni sodnik razumeti vlogo Slovenije v Evropski uniji ter razmerje med evropskimi in slovenskimi organi. Kandidat pravi, da evropsko pravo ni nekaj, kar je padlo z neba, ampak nekaj, kar lahko soustvarja tudi ustavno sodstvo v državah.
Na funkcijo bo bodoči ustavni sodnik nastopil v posebnih razmerah, pritrjuje Erbežnik in razmišlja: "Epidemiološka situacija povzroča generalno vprašanje sorazmernosti v smislu omejevanja pravic, varstva človekovega zdravja in nekega normalnega delovanja v demokratični družbi. Mislim, da je v Sloveniji to mogoče preveč polemizirano v smislu politične delitve." Dodal je, da tovrstne razprave potekajo v vseh državah članicah Evropske unije. To razmerje se po njegovih besedah še vzpostavlja, saj gre za doslej nepoznani izziv, ilustrira pa dinamični odnos do človekovih pravic, ki bo družbo zaposloval še nekaj časa.
O Erbežniku, sicer izrednemu profesorju za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti, bo državni zbor odločal predvidoma prihodnji teden.
Brezigar Mastnova izpostavlja združevanje akademskih in praktičnih izkušenj
V predsedniški palači se je danes predstavila še kandidatka za mesto viceguvernerke Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten. Med svojimi vrlinami je izpostavila združevanje akademskih in praktičnih izkušenj. Napovedala je prizadevanje za boljšo koordinacijo oddelkov znotraj Banke Slovenije, nadaljnjo krepitev znanj v organizaciji in boljšo prepoznavnost Banke Slovenije v evrskem sistemu. Sedanja direktorica analitsko-raziskovalnega centra pri osrednji finančni ustanovi v državi je na današnji javni predstavitvi v predsedniški palači izpostavila, da se je za kandidaturo odločila, ker ta ponuja številne profesionalne in osebnostne izzive. Banko Slovenije vidi kot pomembno vez Slovenije z ostalimi članicami območja z evrom, prek nje pa Slovenija lahko uresničuje interese na področju skupne denarne politike in mednarodnih financ. Delovanje ustanove je po njenih besedah pomembno tudi za reševanje skupnih izzivov območja skupne evropske valute, doma pa je varuh finančne stabilnosti, ki je ključna za normalno delovanje gospodarstva. Trenutno sta Evropa in svet, tako Brezigar Mastnova, v zelo zanimivih časih, izzivi so številni, to pa terja znanja in izkušnje z različnih ekonomskih področij.
V svetu Banke Slovenije bo, če bo potrjena v DZ, Brezigar Mastnova zasedla mesto Marka Bošnjaka, ki je uradno iz osebnih razlogov odstopil s položaja, ta korak pa je sledil lanski ugotovitvi protikorupcijske komisije, da je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto z neplačevanjem davkov pri oddajanju stanovanja. O kandidaturi Brezigar Mastnove bo DZ predvidoma odločal na oktobrski seji DZ, ki se začne v ponedeljek. (sta)
