Kar 25 inšpekcijskih služb opravlja nadzor po zakonu o nalezljivih boleznih. Sprašujejo se, kdaj bodo lahko delali, za kar so bili zaposleni

Inšpekcijske službe je že pred epidemijo pestilo kadrovsko pomanjkanje, ki je oteževalo njihovo delovanje in podaljševalo izvajanje inšpekcijskih postopkov, saj so skoraj vse ob rednem delu prevzele še opravljanje nadzora po zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB) in njegovih podzakonskih predpisih.

Na seji Organizacije sindikata delavcev inšpektoratov so opozorili, da je že potekel dvomesečni rok, ko bi moral državni zbor odpraviti neskladje glede točke v ZNB, ki zadeva odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom in je v neskladju z ustavo. Na pojasnila še vedno čakajo.

Že dve leti manjka jasnih navodil in koordinacije, inšpektorji so zaradi hitro spreminjajočih se odlokov v stiski, pravi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. "Včasih trije ali štirje inšpektorji potrkajo na ista vrata, kar opravičujejo s poostrenim nadzorom," pove in doda, da se mu to ob kadrovskem pomanjkanju zdi potratno. Inšpektorji so sicer tarča številnih pritiskov, grozijo tako njim kot njihovim družinskim članom. Da so zaradi nezadovoljstva strank zaradi nadzorov inšpektorji potrebovali tudi pomoč policije, potrjujejo na inšpektoratu za javni sektor. Inšpektorji, s katerimi smo govorili, a želijo ostati anonimni, poročajo, da njihovo redno delo stoji, saj ima preverjanje izvajanja ukrepov prednost.

Zdravje je največja dobrina in covid prioriteta

Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da imajo v inšpekcijskih službah kriterije, na podlagi katerih se določijo prioritetne zadeve. "Življenje in zdravje sta hierarhično najvišji dobrini, zato sta vedno prioritetna, tudi v zvezi s covidom-19," pojasnjujejo. Ob tem dodajajo, da so inšpekcije ves čas opravljale tudi druge (predvsem nujne) naloge in tiste, ki so povezane z roki, predstojniki inšpekcij pa so se z resorno pristojnimi ministri dogovorili o tem, katere so naloge, ki jih morajo opravljati poleg nadzora na podlagi ZNB. Katere naloge in nadzore so inšpektorji še opravljali, bo razvidno iz Poročila o izvedenih strateških usmeritvah in prioritetah inšpektoratov oz. inšpekcij v letu 2021, ki ga bo vlada sprejela do marca letos.

V zadnjem četrtletju lanskega leta sta se intenzivnost in obseg nadzorov povečala, kar pomeni, da so imeli inšpektorji precej več dela, poročajo na primer z inšpektorata za javni sektor. Ob 1896 nadzorih na podlagi ZNB, ki so jih opravili, so se trudili, da njihovo siceršnje delo ne bi bilo preveč okrnjeno, kar je bilo bolj uspešno do jeseni. Inšpektorji za javni sektor so lani opravili veliko več nadzorov in obravnavali bistveno več zadev kot v letu pred tem, vendar se je hkrati v letu 2021 za kar 29 odstotkov povečalo število prijav, kar je povzročilo, da se je ob koncu leta povečalo tudi število še nerešenih zadev. "To je po eni strani posledica izrazito večjega števila prijav, po drugi pa dejstva, da so inšpektorji celo leto opravljali tudi nadzore na podlagi ZNB, kar je zmanjšalo razpoložljivi čas za opravljanje rednih inšpekcijskih nadzorov, čas reševanja zadev iz originarne pristojnosti pa se je s tem podaljšal," pojasnjujejo.

Organi nedostopni in potem pritožbe

K večjemu številu prijav nedvomno doprineseta spremenjen način dela in slabša dostopnost institucij na področju javnega sektorja zaradi posledic epidemije, saj se stranke vse bolj pogosto obračajo na inšpektorat, ker na različnih organih ne dobijo nikogar, ne morejo opraviti storitve v želenem terminu, ali pa je reševanje njihovih vlog dolgotrajno. "Njihove pritožbe se večkrat nanašajo tudi na nedelovanje ali prepočasno reagiranje inšpekcijskih služb, za katere pa vemo, da so ravno tako kot naš inšpektorat dodatno obremenjene z nadzori na podlagi ZNB. Možnost uspešnega in hitrega reševanja tovrstnih prijav je v obstoječih razmerah vsekakor omejena tako zaradi zasedenosti naših inšpektorjev kot tudi zaradi objektivnih razmer pri organih, ki jih nadziramo, se pa trudimo, da vse tovrstne prijave obravnavamo čim bolj ažurno," pravijo na inšpektoratu.

Glede na dosedanja poročila inšpekcijske službe, upoštevaje obseg in zahtevnost nalog, inšpekcije delujejo učinkovito, menijo na ministrstvu. Učinkovitost pa bi se povečala z dodatnimi kadrovskimi okrepitvami, odpravo morebitnih nejasnosti in pomanjkljivosti v predpisih in z zagotovitvijo ustrezne tehnične opremljenosti inšpekcij, pripomnijo. Vlada je lani jeseni sprejela Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2021 in 2022, s čimer je ministrstvom naložila, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev.

Ukvarjajo se z neizplačili regresa namesto s kršitvami

Zaradi preobremenitev imajo težave tako rekoč v vseh inšpekcijskih službah, nadaljuje Verk. "Svojih članov tudi v primeru dokazljivih kršitev recimo sploh ne pošiljam več na inšpektorat za delo, ker ta ne deluje. Že lep čas opozarjamo, da glavni inšpektor Jadranko Grlić lovi številke - ukvarjajo se z neizplačili regresa, za kar ima vse podatke Finančna uprava RS, zoper kršilce pravic iz delovnih razmerij in zdravja ter varstva pri delu, ki prinašajo neupravičene velike dobičke delodajalcem, pa ne ukrepajo," je dejal Verk. Sindikat je že večkrat pozval odločevalce k nujnosti kadrovske okrepitve, a, kot pravi Verk, ne leva ne desna politika za to nimata posluha.

Grlić odgovarja, da prioritetnih nalogah, ki so vezane na zajezitev epidemije, inšpektorat za delo opravlja še nadzore glede spoštovanja pravic delavcev v delovnih razmerjih (izplačila plač, regresa, glede dopustov, odpovedi pogodb o zaposlitvi), zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu (celoletni poostren nadzor na gradbiščih, reprezentativni vzorec) in socialnovarstvene zakonodaje. Dodaja, da so se sprejeti intervencijski zakoni v precejšnji meri nanašali tudi na delovnopravno področje.

Verk opozarja še na problematiko, ki jo prinaša zakon o debirokratizaciji, s katerim lahko tretja oseba kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki je protipravno povzročil škodo, če je bila ta povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. "Na sodišču marsikdaj spregledajo tudi največje davčne goljufe. Če bi okrajno sodišče presodilo v prid obtoženca, bi inšpektor moral materialno odgovarjati, kar je bizarno. S tem se ščiti velik kapital, inšpektor pa bo v izogib nevšečnostim morda raje pogledal vstran," meni Verk. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se lahko zahteva povračilo škode neposredno od inšpektorja le, ko je škoda nastala zaradi inšpektorjevega kaznivega dejanja.

Inšpektorji si želijo, da bi lahko ponovno opravljali strokovno delo, za katero so bili zaposleni na posameznem inšpektoratu. "Delo inšpektorjev je odvisno tudi od razvoja epidemiološke situacije. Manj dela bodo imeli z nadzori po ZNB, več svojih resursov bodo lahko vložili oziroma usmerili v izvajanje svojih rednih nalog," pa odgovarjajo na ministrstvu.