S katerimi argumenti je generalni direktor policije dr. Anton Olaj podprl hujše kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih je trem vodilnim policistom ljubljanske policije uprave poslal pisno opozorilo pred redno odpovedjo delovnega razmerja, nam na Generalni policijski upravi niso odgovorili. Direktor ljubljanske policijske uprave Boštjan Glavič, vodja sektorja uniformirane policije na ljubljanski policijski upravi Dejan Čulk ter vodja oddelka za javni red in mir na isti policijski upravi Nermin Isić so bili kaznovani zaradi ukrepanja policije 25. junija letos na alternativni proslavi od dnevu državnosti, ko so policisti odstranili tako imenovane rumene jopiče, ki so provocirali ostale zbrane, in zaradi groženj, ki so jih bili nekateri poslanci med 5. in 7. julijem letos deležni s strani aniticepilskih protestnikov pred parlamentom.
V pojasnilo nizajo statistike
V obeh primerih je Olaj takoj uvedel nadzor nad delom policistov. Nadzor nad delom policistov na alternativni proslavi ni ugotovil nezakonitega ravnanja policistov, a je vodstvo policije menilo, da bi bilo treba ukrepati tudi zoper nekaj protivladnih protestnikov, pa se ni, zato je Olaj govoril o diskriminatornem ravnanju policistov. V primeru groženj poslancem pred parlamentom pa so nadzorniki sklenili, da Policijska uprava Ljubljana ni ustrezno opravila nalog usklajevanja, usmerjanja, strokovnega pojasnjevanja in zagotavljanja strokovne pomoči, sektor uniformirane policije pa naj bi med drugim pomanjkljivo skrbel za prenos informacij glede spremljanja, analiziranja in ocenjevanja varnostnih razmer in ni izdelal ocene tveganja za policijske enote. "Namen nadzora je ugotavljanje skladnosti dela s predpisi, in če so ugotovljene napake, odpravljanje le-teh zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti dela ter ugotavljanje odgovornosti zanje. Gre za postopke, ki so bili opravljeni enako kot v vseh ostalih primerih v preteklosti," pravijo na Generalni policijski upravi in dodajajo, da je bilo v v letošnjem letu do minule srede uslužbencem policije izdanih 24 delovnopravnih ukrepov - opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V letu 2020 je bilo izdanih 34 opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v letu 2019 48 in v letu 2018 43 takšnih opozoril.
Zaslužili bi si pohvalo
Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede, strokovnjak za policijska pooblastila, pravi, da glede na zapisano v medijih po njegovem ne gre za tako hude opustitve dejanj, da bi bila potrebna takšna reakcija generalnega direktorja policije. "To še posebej velja v primeru, če je bil ukrep vodilnim izrečen zaradi domnevno diskriminatornega ukrepanja zoper vrinjeno domnevno neonacistično skupino rumenih jopičev, ki naj bi poskušala onemogočiti miren protest. V takšnih primerih je dolžnost policije, da poskrbi za javni red in odstrani nasilneže, kar je policija tudi učinkovito udejanjila, zato bi si po mojem policisti v tem primeru zaslužili pohvalo vodstva in ne nadzor ter ukrepanje na podlagi političnih pritiskov."
Opozoril ni mogoče izpodbijati
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš je dejanje Olaja označil kot "zelo nevaren precedens in zelo odkrit politični pritisk na policijo in njeno delo". "Poraja se vprašanje, kaj bo v nadaljevanju. Protesti se bodo še odvijali, prav tako provokacije. Generalni direktor posega po takšnih delovnopravnih ukrepih zaradi izvajanja pritiska na zaposlene. To je nedopustno in po naši oceni tudi nezakonito. Vprašanje je, kdo od policistov bo na tak način in s takšnimi pritiski sploh še pripravljen prevzeti odgovornost za prevzete odločitve. Ukrep generalnega direktorja pomeni ogrožanje javnega reda in miru in celo nacionalne varnosti," je prepričan Mlekuš.
Če policisti postanejo žrtve političnih interesov, bi to lahko ogrozilo varnost državljanov Slovenije
Sekretar Policijskega sindikata Slovenije Igor Ručigaj pojasnjuje, da sta se dva od kaznovanih policistov za pomoč obrnila na njihov sindikat, "kjer bomo opravili pregled oziroma presojo navedenih opozoril, saj se je zaradi burnega odziva javnosti ustvaril 'nevaren' občutek pristranskosti odločitev vodstva policije". "Ker gre lahko za zelo hud precedens v delovnopravni zakonodaji, moramo preučiti navedeno opozorilo ravno z namenom, da policisti ne postanejo žrtve političnih interesov, kar bi lahko ogrozilo varnost državljanov Slovenije," pravi. Ručigaj poudarja, da zoper opozorila niso mogoča pravna sredstva iz naslova delovnopravne zakonodaje, zato ni mogoče izpodbijati vsebine opozoril, vse dokler ne pride do postopka redne odpovedi pogodbe. "Res pa je, da sodna praksa pozna možnosti drugih pravnih postopkov zoper predstojnika organa, če je pri izdaji delovnopravnega ukrepa podan sum zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zato, da bi se tem policistom povzročila škoda ali drugim oziroma tretjim povzročila morebitna korist."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
