Trdijo, je bila 63 ljudem neupravičeno kršena pasivna volilna pravica in da v postopku potrjevanja kandidatur niso ravnali v nasprotju z zakoni.
V imenu stranke so ustavno pritožbo vložili v sredo. Danes so pritožbe začeli vlagati še posamični kandidati. Zavrnjeni županski kandidat Patrik Greblo je zatrdil, da o kandidaturah niso glasovali javno, kar jim je očitala občinska volilna komisija, ampak tajno. Dejal je, da upravno sodišče ni vztrajalo pri tem očitku, ampak je le ocenilo, da bi morala stranka volilni komisiji predložiti glasovnice. Tega pa zakon ne določa, je prepričan Greblo.
Tudi statut stranke po njegovih besedah ni v neskladju z zakonom, saj ne določa ne javnega ne tajnega glasovanja. Poleg tega je dokument pregledal in potrdil organ, ki je stranko registriral, je dodal. Zavrnjeni kandidat za člana občinskega sveta Rado Pišot je dejal, da imajo tudi druge stranke podobne statute. Javnost je pozval, naj njihov statut primerja s statutom Gibanja Svoboda.
Po Greblovih besedah je občinska volilna komisija povsem napačno interpretirala statut. Predsednika komisije je obtožil, da je med volilno kampanjo izražal neprimerne vrednostne sodbe. Izvajanje z ustavo zagotovljenih pravic "ne bi smelo temeljiti na neresnicoljubnosti" volilne komisije, je poudaril. "Obžalujem, da so demokratični procesi v Kopru tako otežkočeni," je še pristavil.
Tudi če bi šlo za omenjeno kršitev, so v Listi Zavedno Koper prepričani, da bi bila to le formalna in ne vsebinska kršitev zakona.
Kandidati so vložili pritožbe tudi v svojem imenu, ker se sklicujejo na spoštovanje človekovih pravic. Lista Zavedno Koper zahteva absolutno prednostno obravnavo zadeve. Zahteve po začasnem zadržanju volitev pa ni vložila.
Primer Greblo
Kaj se je zgodilo v Kopru? "Za začetek lahko povemo, da volitve bistveno prispevajo k demokratičnemu upravljanju na različnih ravneh. Pri tem je pomembno, da je postopek izpeljan na zakonit način. To velja ne le v fazi, ko se volivci odpravimo na volišča, da oddamo svoj glas, temveč že v fazi kandidiranja. Za vse veljajo ista pravila, kar na koncu pripomore k legitimnosti izvoljenih predstavnikov. Kandidature morajo biti vložene skladno s pravili, ki jih določa veljavna zakonodaja. Le-ta pa določa različna pravila za situacije, ko kandidate določajo politične stranke, ali pa volivci s stalnim prebivališčem v neki občini s podpisovanjem oziroma podporo. Za politične stranke velja, da kandidate določijo po postopku, določenem s svojimi internimi pravili, ob tem pa morajo upoštevati, da pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, ter da kandidate določijo s tajnim glasovanjem," za Večer pojasnjuje strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Nejc Brezovar s Fakultete za upravo.
Je torej Greblova lista grešila? Brezovar: "Če se ne motim, je občinska volilna komisija v konkretnem primeru, ki ga sicer poznam le iz medijev, iz razloga, da določanje kandidatov ni potekalo s tajnim glasovanjem, kandidature izločila, čemur je pritrdilo tudi upravno sodišče. Ni pa to edini primer, saj poznamo več primerov zapletov v postopkih določanja kandidatov, na primer odsotnost t. i. spolnih kvot, napačna izmenična razporeditev kandidatov glede na spol ..." (va)
