Kje pa vas odpadek žuli?

Zagotovo ne uživate v gorah ali na plaži polni smeti, kajne? Tudi plavati v morju, polnem plastenk in druge umazanije, ni prijetno. Zakaj torej ljudje še vedno malomarno ravnamo z odpadki, čeprav nam to očitno škodi?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Prihodnji teden bo svetovni dan Zemlje. 22. april, ki letos ga obeležujemo že 51. zapovrstjo, opozarja na ranljivost in minljivost planeta. K temu (žal) največ pripomoremo kar ljudje sami, pa čeprav posledično škodimo tudi sami sebi. Pereča težava je predvsem naše onesnaževanje okolja – narave in voda.

Velik izziv so odpadki. Ne le tisti, ki se zberejo in uničijo ali obdelajo na okolju kar najbolj primeren način, temveč tisti, ki končajo zunaj urejenih smetišč. V naravi. In tako uničujemo še tisti zdravi del okolja, ki skrbi za naše zdravje – pitno vodo in kakovosten zrak.

Na tone in tone odpadkov

V Sloveniji v povprečju ustvarimo nekaj več kot 8 milijonov ton odpadkov letno, od tega več kot milijon ton komunalnih. Vsak posameznik v povprečju v letu dni odvrže kar 50 kilogramov plastike, ki je še posebej problematičen odpadek, saj se v naravnem okolju razkraja več deset let. Poleg tega raba plastike strmo narašča, samo v zadnjem desetletju je svetovna proizvodnja plastike presegla količine celotnega prejšnjega stoletja. Alarmantno? Vsekakor.

Shutterstock

Plastiko najpogosteje najdemo v obliki embalaže, saj se uporablja za pakiranje hrane, tako živil kot pijač, uporablja se v proizvodnji oblačil in kozmetičnih izdelkih. Plastika se v svetu torej pospešeno kopiči, razkraja pa zelo počasi. Bomo kmalu plavali v plastiki? Brez sprememb se bomo celo utapljali v njej ...

Nevarnost brez primere

Da je situacija še precej slabša, pa pove naslednje dejstvo: plastika se v naravi ne razgradi v celoti, temveč le razpada na vedno manjše delce. Drobne delce velikosti 300 mikrometrov do 5 milimetrov imenujemo mikroplastika. In ta je onesnaževalec brez primere.

Shutterstock

Sploh problematična je v vodi, saj nase vež obstojna organska onesnaževala ter v okolje sprošča morebitne aditive, ki so bili plastiki (kot osnovi) dodani med proizvodnjo. Ker je obdelava plastike v proizvodnji pogosto povezana tudi s kemičnimi spojinami, je mikroplastika pogosto povezana s kemikalijami.

Bi jedli plastiko?

Mikroplastiko pa nehote pojedo tudi vodni organizmi, torej živali, ki so del naše prehrambne verige. In seveda tudi mi, saj mikroplastika iz prebavil živali prodre v njihovo meso.

Shutterstock

Plastika je torej zdravju škodljiva, zato se velja vzdržati rabe plastične embalaže oziroma poskrbeti, da odpadna embalaža pristane na primernih odpadnih mestih, kjer jo bodo ustrezno reciklirali. Pomnite: vsaka v okolje odvržena plastenka ali plastična žlička je namreč drobcen žebelj v našo lastno krsto …

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.