Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji vsako leto zavržemo osem ton odpadne embalaže, ena tona od tega je komunalnih odpadkov, posameznik pa v povprečju v letu zavrže 500 kilogramov plastike. Kot se je pokazalo v pomladnih čistilnih akcijah in kot že dolgo opozarjajo Ekologi brez meja, še vedno preveč teh odpadkov konča v naravi. Urška Zgojznik, predsednica Ekologov brez meja: "Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno prihaja do težav pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat. Odpadna embalaža pa kljub vedno večjemu ozaveščanju, recikliranju in evropski direktivi še vedno ostaja ena največjih onesnaževalcev okolja. Zato je pomembno, da še naprej in še glasneje ozaveščamo ljudi, organiziramo akcije, informiramo …"
"Še nevarnejši del onesnaževanja ostaja očem skrit, gre za hormonske motilce, mikroplastiko, učinkovine zdravil"
Slednjega so se po besedah lotili tudi v Ljubljanskih mlekarnah, kjer so po besedah Maje Kalan Pongrac, vodje korporativnega komuniciranja, pospravili v svoji hiši, embalažni odpad v proizvodnji (tega je kar 160 ton letno) bodo odslej porabljali znova, namesto da bi končal pri prevzemniku. Obenem so zagnali akcijo Poberi svoj EGO in odMUvaj svojo plastiko, s katero skušajo potrošnike in podjetja prepričati, naj storijo isto - pospravijo za sabo. V podjetju stavijo na tetrapake, ki postajajo vse bolj prijazni okolju, saj podjetje TetraPak namerava do leta 2030 izpolniti osnovni cilj in 90 odstotkov materialov pridobiti iz reciklaže. Pa še dobra novica - plastičnim pokrovčkom z zanko, ki so ob odpiranju jogurtov ali mleka, običajno obdarili okolico z nekaj vsebine, je odklenkalo.
Na današnji okrogli mizi ob dnevu Zemlje je najbolj nazorno opisal malomaren odnos, ki ga imamo do narave, Marko Gajič, predsednik komisije za ekologijo pri Slovenski potapljaški zvezi. Ker prav v vodah obtiči veliko odpadkov, so potapljači nemalokrat deležni žalostih podvodnih prizorov: "V zadnjem času v vodah prevladujejo odpadki, ki so posledica vandalizma in objestnosti, kot so prometni znaki, kolesa, klopi, pločevinke, steklenice, nakupovalni, vozički, baterije, varovalke … A veliko je tudi embalaže. Pogosti so prizori pod vodo, ko skušajo živali pojesti plastiko ali se vanjo zapletejo. Te videvamo vsi potapljači."
V Sloveniji imamo problem zaradi turizma, kar se vidi denimo na Bledu. Kjer so ljudje, so tudi smeti pod vodo, kjer ljudje nimajo dostopa, tam smeti pod vodo ni, pravi Gajič, oba z Zgojznikovo pa poudarjata, da še nevarnejši del onesnaževanja ostaja očem skrit, gre za hormonske motilce, mikroplastiko, učinkovine zdravil.
