Klakočar Zupančič bi z Inštitutom 8. marec sodelovala pri vprašanjih diskriminacije in enakosti spolov

STA
19.08.2022 15:35

V preteklosti je inštitut opozarjal tudi na potrebo po tem, da naj se v kazenskem zakoniku redefinira posilstvo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Direktorica inštituta Nika Kovač je povedala, da se je v stavbi DZ v preteklosti počutila kot tujka, ob vstopu vanjo ji je bilo neprijetno in občasno tudi strah zaradi številnih napadov.
Državni zbor/Twitter

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je po srečanju z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač dejala, da podpira in spoštuje delo nevladnikov. V delo DZ bi jih vključila v sklopu dveh humanitarnih konferenc na temo otrok in živali, ob tem pa z njimi vzpostavila še dialog glede enakosti spolov in odprave diskriminacije.

V oktobru bo DZ organiziral konferenco na temo otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini oz. nasilju. Za november pa Klakočar Zupančičeva napoveduje konferenco na temo zaščite in varstva živali. Predsednica DZ verjame, da lahko Inštitut 8. marec veliko pripomore k obema vprašanjema, z inštitutom pa bodo potekali pogovori tudi glede odprave diskriminacije in vzpostavljanja enakosti spolov v družbi.

V preteklosti je namreč inštitut opozarjal na potrebo po tem, da naj se v kazenskem zakoniku redefinira posilstvo, se angažiral pri referendumu glede zakona o vodah in pozival ljudi k udeležbi na volitvah, je dodala predsednica DZ.

Direktorica inštituta Nika Kovač je povedala, da se je v stavbi DZ v preteklosti počutila kot tujka, ob vstopu vanjo ji je bilo neprijetno in občasno tudi strah zaradi številnih napadov. Ti občutki je ne spremljajo več, ob tem pa ceni povabilo Klakočar Zupančič, saj parlament razume kot odprto institucijo, v kateri imajo mesto tudi ljudje, ki delajo na terenu in družbo potiskajo v smer socialne in strpne skupnosti. Pomembno se ji zdi, da ima civilna družba občutek slišanosti in da se vključevanje ljudi v kampanjo ne razume kot grožnjo oblasti, ampak kot sestavni del demokracije.

Klakočar Zupančič je poudarila, da ni nepomembno kako se človek v DZ počuti, saj mora biti hram demokracije prijazen, spoštljiv in varen. Upa, da bo poslancem v tem mandatu uspelo vzdušje v DZ izboljšati, med drugim tudi s spremembo poslovnika DZ na način, da bi kot celovit pravni akt vseboval tudi učinkovite sankcije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta