Elizabeta Planinšič
Neustreznost, celo neustavnost sodniških plač je žal objektivno dejstvo, ki se ga ni trudil zanikati praktično nihče, le volje ni bilo, da bi to kdo naslovil in spremenil, pravi predsednica Slovenskega sodniškega društva.
"Neodvisno in nepristransko sodstvo je temeljni pogoj za obstoj vladavine prava. Za imenovanje sodnikov in odločanje o njihovih dolžnostih mora biti vzpostavljen sistem, ki na eni strani zagotavlja njihovo samostojnost in neodvisnost, ločeno od vplivov vsakokratne politike, na drugi strani pa njihovo visoko strokovnost in posledično kakovost dela sodstva kot celote." S to obrazložitvijo so na ministrstvu za pravosodje pripravili predlog zakona o sodnem svetu. Doslej je položaj in pristojnosti tega sveta urejalo več zakonov.
Ocena sodnega sveta odvzela 11 sodniških tog
Po podatkih sodnega sveta je vse od leta 1994, ko je pričel veljati zakon o sodniški službi, na podlagi katerega je bil uzakonjen trajni sodniški mandat, brez sodniške toge ostalo enajst sodnikov zaradi ocene sodnega sveta, da ne ustrezajo sodniški službi. "Zakon tega sicer ne določa, vendar se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da imajo sodniki zoper takšno odločbo sodnega sveta pravico do sodnega varstva v upravnem sporu na upravnem sodišču. V vseh primerih, ko so sodniki uveljavljali sodno varstvo, so
bile odločbe sodnega sveta potrjene, razen v zadnjih treh primerih (gre za sodnike, ki jim je funkcija prenehala oktobra in novembra lani), v katerih odločitve še niso pravnomočne," pojasnjujejo v sodnem svetu.
Marko Zupančič
Zlatka Repolusk
Andreja Zajšek Toš
Marija Bratuž Štrancar
Danijela Knez.
Andreju Gerloviču
Sandra Kanalec
Nevenki Hafner.
Tudi državni zbor in disciplinsko sodišče
Poleg enajstih primerov, o katerih govorijo v sodnem svetu, je lani prenehala sodniška služba
Milku Škobernetu
, ki ga je na predlog sodnega sveta razrešil državni zbor. Je sicer prvi slovenski sodnik, ki se je znašel v zaporu. Za celjskega okrožnega sodnika je zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja sodišče izreklo petletno zaporno kazen. Aretirali so ga 26. januarja 2011 zaradi suma koruptivnosti, ker da je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala
Esada Ćehajića
, ki je bil osumljen kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Škoberne in posrednika naj bi bili od Ćehajića najprej prejeli 9000 evrov, nato pa jih zahtevali še 50.000. Ćehajić se je temu nato uprl in vse tri prijavil, policija pa je v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine. Poleg petletne zaporne kazni si je Škoberne na mariborskem okrajnem sodišču zaradi krive izpovedbe prislužil še pol leta zapora.
Franc Kopše
