V petek bo minilo 100 dni od imenovanja 13. slovenske vlade, ki jo vodi nekdanji kamniški župan Marjan Šarec. Nepisano pravilo v politiki pravi, da naj bi vsako oblast pričakalo sto dni miru, vsaj od opozicije, a Šarčevo vodenje vladne posadke se je začelo zelo napeto. Nekateri najbolj izpostavljeni slovenski podjetniki so še pred dokončnim oblikovanjem vlade zapretili s selitvijo proizvodnje iz Slovenije, potem ko je bila podpisana koalicijska pogodba, ki napoveduje večjo obdavčitev kapitalskih dobičkov. Takoj po vladni zaprisegi pa so sindikati javnega sektorja obnovili napovedi stavke, medtem ko je več kot polovica nacionalno-varnostnega aparata (Sova in Policija) že izvajala stavko. Združena opozicija je vmes napovedovala ustavno obtožbo premierja Šarca zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva in posvetovalni referendum o marakeški deklaraciji. V prvih stotih dneh je že tudi odletel iz ministrske ekipe minister za kohezijsko politiko Marko Bandelli zaradi neprimernih izjav, kar je sprožilo prvi manjši pretres v koaliciji, a brez večjih posledic. "Teh sto dni miru v resnici nisem imel," je dejal Marjan Šarec v nedavnem intervjuju za Siol, "niti jih nisem pričakoval, čeprav bi bilo lepo, da bi jih imeli, da bi se vlada postavila v miru. Živimo v turbulentnih in instantnih časih."
Utrjevanje premierjeve avtoritete
Ekonomist Matej Lahovnik ocenjuje, da vlada v prvih 100 dneh ni potegnila nobenih posebej odmevnih potez, ampak je bolj ali manj nadaljevala projekte, ki so bili zastavljeni v prejšnjem mandatu. "Premier Šarec je prvih sto dni porabil, da je znotraj koalicije vzpostavil svojo avtoriteto, predvsem v razmerju do SAB in SMC, medtem ko SD in Desus vsaj za zdaj delujeta kot bolj krotka politična partnerja. Gospodarske razmere so ugodne, in čeprav se kažejo znaki globalnega ohlajanja gospodarstva, je zaposlenost visoka. Dokler bo tako, tudi ne pričakujem večjih težav v koaliciji, ki jih premier ne bi uspel rešiti," ocenjuje Lahovnik.
Znižal pričakovanja, nato presenetil
Politični analitik Sebastjan Jeretič ocenjuje, da je premier Šarec dobro odigral povolilno obdobje - od kampanje do sestavljanja vlade, "ker je najprej zelo znižal pričakovanja, nato pa z nekaj všečnimi potezami pozitivno presenetil javnost". "Očitno je, da zna psihološko precej dobro upravljati s publiko. Kaže, da je tudi v samem začetku poskrbel za utrditev svoje avtoritete znotraj koalicije, ker ga v začetku partnerji niso dovolj resno jemali. Z nekaj potezami je to avtoriteto dobro zgradil. Sledilo je tudi obdobje, ko je dobila Levica plačilo za podporo, denimo pri zvišanju minimalne plače. Medtem je bila opozicija dokaj korektna in je pustila vladi delati po svoje. Ni bilo velikih opozicijskih pritiskov, razen pri podpisu marakeške deklaracije," še dodaja.
GZS: Čestitke za konsolidacijo
Lahovnik tudi meni, da je javnost zasičena s politiko, ker smo imeli v relativno kratkem času tako državnozborske kot tudi lokalne volitve, zato je to, da vlada ne vleče nekih zelo presenetljivih ali celo radikalnih potez, nagradila z večjo javnomnenjsko podporo. "Dokler se proračun lepo polni, tudi koalicija nima težav s sobivanjem, ker lahko povečuje proračunske izdatke, ne da bi povečevala primanjkljaj proračuna. Težave bi nastopile, če bi bilo treba krčiti proračunske izdatke z nepriljubljenimi ukrepi, ker je problem Slovenije strukturni primanjkljaj, na kar nas opozarja tudi Evropska komisija. Strukturni primanjkljaj pa postane v percepciji ljudi problem šele, ko se gospodarska rast močno zniža, trenutno pa ga ljudje še ne zaznavajo kot težavo," poudarja ekonomist.
Opozicija se vidi kot izključena
V opoziciji pogrešajo več dialoga. Vodja poslancev največje opozicijske stranke SDS, Danijel Krivec, ocenjuje, da gre za reciklirano vlado, ki se je sestavila na podlagi izključevanja drugače mislečih, ne pa na podlagi volje ljudstva. "Zato težko ocenjujemo delo vlade kot zelo pozitivno. Večina delovanja še vedno potrjuje izključevanje, ne glede na željo po novih postopkih vodenja in principih odločanja se dogaja, da so vsi predlogi opozicije zavrnjeni," pravi. Tudi predsednik Nove Slovenije Matej Tonin pogreša "dialog in obljubljeno novo politiko". "V prvih 100 dneh Šarčeve vlade je mogoče opaziti nekaj pozitivnih potez, so pa izjemno moteče nekatere stare prakse, ki so sinonim preživete politike. V volilni kampanji je Šarec obljubljal novo politiko in drugačen pristop. Žal smo bili doslej v parlamentu deležni zgolj stare politike in s tem povezanega nasprotovanja zakonom, če predlagatelji prihajajo iz opozicijskih vrst."
