Kmetje žrtev zahtev inšpektorjev?

V Sloveniji in tudi v Evropi imajo prihodnost kmetije, ki ponujajo čim več različnih proizvodov za lokalni trg in imajo dopolnilne dejavnosti, je eno od izhodišč razprav kmetijskih ministrov EU o spremembah skupne kmetijske politike po letu 2020. Kmetje v Sloveniji se s tem večinoma strinjajo, dopolnilne dejavnosti so tudi pripravljeni izvajati, saj jim zagotavljajo prepotreben dodaten zaslužek. Toda velikokrat to željo opustijo zaradi birokratskih zahtev in tudi nerazumnih inšpektorjev.

"Pretirane" higienske zahteve

Ena najpogostejših ovir, na katere naletijo kmetje, ki bi v okviru dopolnilnih dejavnosti radi pridelovali in prodajali živila, so higienske zahteve. Kmetje ob tem poudarjajo, da ne gre za to, da ne bi želeli vzdrževati zahtevane higiene, ampak da so zahteve pretirane. Eden od kmetov, ki bi želel peči in prodajati domači kruh, pravi, da ima težave, ker inšpektor od njega zahteva, da mora imeti v prostoru, kjer bi rad pekel kruh, ločena vhod za surovino in izhod za izdelek.

Ministrstvo eno, inšpektorji drugo

V skladu s točko 16 evropske uredbe pa je po razlagi ministrstva "prilagodljivost primerna tudi za omogočanje nadaljnje uporabe tradicionalnih metod na vseh stopnjah proizvodnje, predelave ali distribucije hrane in v zvezi s strukturnimi zahtevami za obrate". Evropska komisija je za izvajanje uredbe o higieni živil izdala še smernice, ki so napotek nosilcem živilske dejavnosti in pristojnim organom. Teh smernic je celo poglavje, namenjeno prilagajanju zahtev.