Helena Ponudič
Poletne mesece izkoristimo tudi za prebiranje knjig, ki so se čez leto, tudi z izgovorom "nimam časa" - prašile na polici. Pa so se res prašile ali so zgolj čakale na bralniku ali tabličnem računalniku, da jih naložimo in odpremo? So digitalni pripomočki spremenili način počitniškega branja, bolj kot si upamo priznati?
Danes ni več kovčka, polnega knjig
"Morje je bilo v otroštvu zmeraj rezervirano za branje knjig, zato smo z družino na počitnice zmeraj tovorili še kovček, ki je bil namenjen le knjigam. Zdaj tega kovčka ne uporabljamo več, pa ne le zato, ker mu je odpadel kolešček," se nekdanjih bralnih navad spominja študentka Kamila Ognjič, ki se z letošnjega dopusta javlja po skypu. "Resda še vedno počitnikujemo skupaj, a se je naš prosti čas moderniziral. Zdaj pogosteje individualno gledamo filme ali brskamo po spletu, skupaj pa na tablici odigramo kakšno partijo namizne igre, ki je te dni bolj tablična kot namizna," pripoveduje.
Izposoja in nakup knjig sta največja poleti, pove dr. Eva Premk Bogataj, strateška vodja projektov pri Beletrini: "Že pogled na plažo, kjer pod senčniki uživajo knjige, bralniki, tablice in mobilni telefoni v rokah mladih in malo manj mladih, pove, da se svet digitalizira." Zato se, še posebno najstniki in starejši, namesto za knjige odločajo za bralnik, a ne Ognjičeva, ki pove, da bralnika ne uporablja, ga pa zato obožuje njena sestra: "Za božič sem ji podarila knjigo, a kar me je šokiralo kasneje, je, da si je to isto knjigo raje naložila na bralnik. Ta me še ni prepričal, ker me čez leto privlači uporaba digitalnih naprav, vendar ko se odločim za branje knjige, želim odklop od kakršnih koli ekranov."
Prodaja bralnikov po svetu upada
Na drugi strani je nekaj takšnih navdušencev nad e-knjigami, ki berejo samo digitalno, pojasnjuje Premk Bogatajeva, vendar je največ bralcev takšnih, ki se odločajo za nakup tiskanih knjig za domače knjižnice, za potovanja in vsakodnevno branje na poti pa za bralnik ali napravo za branje e-knjig.
Razloži, da s pričetkom delovanja Biblosa (prvo domačo platformo za izposojo e-knjig) beležijo eksponentno rast izposoje e-knjig. Biblos sicer povezuje 60 slovenskih knjižnic in 145 založnikov in samozaložnikov, samo lani pa se je izposoja povečala za kar 47 odstotkov, pri skupno več kot 17 tisoč uporabnikih.
Zakaj je pomembno, da knjige še vedno beremo v tiskani obliki
Miha Kovač ob vprašanju, ali bodo ljudje v prihodnosti sploh še brali knjige, pravi, da če bodo, bodo večinoma še zmeraj brali tiskane knjige. Pozna pa evropske in ameriške raziskave, ki navajajo, da besedilo bolje razumemo, če ga beremo na papirju kot na zaslonu. To je še zlasti opazno pri generacijah, ki so rasle s pametnimi telefoni in imajo težave s koncentracijo. "Branje tiskanih knjig pomeni trening osredotočanja na eno samo vsebino in s tem svojevrstno protiutež tistemu, kar počnemo na pametnih telefonih, ko skačemo z ene vsebine na drugo. V knjigah je tudi besedišče precej širše kot pri večini spletnih medijev," pojasnjuje Kovač.
Dr. Eva Premk Bogataj iz založbe Beletrina, pove, da je sedanjost pri mladih digitalizirana, a če svoj prosti čas namenijo branju slovenskih knjig na bralniku, ki je očem prijazen, je to dobra popotnica.
Tudi "zastonjkarstvo" je prednost bralnika
Prednosti bralnika so tudi v priročnem formatu, ki ga lahko spravimo v torbico in nosimo vedno in povsod, možnost dodatne osvetlitve in povečave pisave, kar je posebno dobrodošlo za starejše, slabovidne, bralce začetnike, primerja bralnik s knjigo še Premk Bogatajeva. "Prednost je dostop do knjig kadarkoli in kjerkoli na svetu, to pomeni, da lahko v nedeljo zvečer kupite e-knjigo za domače branje, ki je v knjižnici ne dobite, ali pa si sposodite najnovejše romane z najbolj oddaljene plaže," pristavi in pojasni cenovno razliko med e-knjigo in knjigo. Uspešnica Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj na primer stane v trdi vezavi 24 evrov, za e-knjigo pa boste plačali 17,99 evra. Slovenski trg ponuja bralnike širokega cenovnega razpona, če nas zanimajo bralniki, ki podpirajo Biblos in slovenski jezik, pa lahko dober bralnik (InkBook Clasic 2) kupimo že za 85 evrov, zelo dober (Prime HD) pa za 145 evrov.
Na Biblosu je za uporabnike slovenskih knjig izposoja brezplačna, a mnogi se pri nalaganju knjig na bralnik odločajo tudi za nedovoljene poti. Študentka Hana Dougan si je bralnik Kindle kupila takoj, ko je prišel na slovensko tržišče: "Obstaja vrsta programov, najverjetneje piratskih ali preprostih PDF-dokumentov, ki so dostopni brezplačno. Mislim, da je prav to ‘zastonjkarstvo’ velik razlog za uporabljanje bralnika, hkrati pa si lahko na njem podčrtuješ odstavke ali spreminjaš velikost in obliko pisave, kar je lahko pri študiju v veliko pomoč."
