Na kakšen bolj siv, deževen dan me misli nosijo naokoli. Kaj preberem, pa dobim še iztočnico. Marsikatera stvar na tem svetu se nam zdi samoumevna. To, da dihamo, da imamo dovolj zraka okoli sebe. Pa da vse, kar je okoli nas, lahko spreminjamo po svoji volji. Da lahko vse uporabimo, na kakršenkoli način si želimo.
Paradoks je, da so včasih ljudje bolj znali ceniti tisto, s čimer so razpolagali, saj niso imeli dosti, materialne stvari so bile precej bolj omejene in zato so jih uporabljali dosti bolj preudarno ali vsaj previdno, včasih morda celo preveč. Pazili so na rodovitno zemljo, kjer so pridelovali hrano. Poselili in pozidali so obrobja dolin, planot, skratka tisto, "česar ni bilo škoda". Čeprav danes vemo, da so tudi taka območja potrebna, saj nismo sami na tem svetu in prav je, da pustimo živeti tudi drugim. Danes, ko imamo vseh stvari dosti več, pa jih uporabljamo in porabljamo brez razmisleka o tem, kam ta naša poraba in uporaba vodita. No, marsikdo zdaj že razmišlja, a je po svoje tudi ujet v sistem, iz katerega je težko izstopiti. In tiste, ki izstopijo, gledamo skoraj s posmehom, češ, glej ga, čudaka!
Večina stvari v naši družbi se razvija po ekonomski logiki. Kaj se splača, kaj prinaša zaslužek, korist nekomu, kako zaslužiti, ne glede na posledice. Pa ne mislim samo na tisto, kar že na prvi pogled prinaša drugemu škodo. Veliko je takega, čemur ploskamo, češ, tale je pa res uspešen, dobro dela, koristi družbi. Razvijamo dejavnosti, ki nam povečujejo udobje, a na drugi strani krepko poslabšujejo naše življenjsko okolje in tudi možnosti preživetja na dolgi rok.
Nikoli mi ni šlo v glavo, kako se je razmahnil letalski promet z nizkocenovnimi prevozniki. Res je krasno, da lahko skoraj vsak poleti z enega konca Evrope na drugega. Poceni! Ekonomsko res, ekološko pa zelo, zelo drago! Kdo bo to glasno povedal ljudem in ga bodo še volili na naslednjih volitvah?! Podobno je s tovornim prometom. Kar poglejte, kam smo prišli s tovornjaki na naših cestah! Saj smo avtoceste zgradili skoraj samo še zanje. In porabili ogromno denarja. Ne, niso krivi tisti, ki so šli v ta posel in od njega živijo, dajejo kruh mnogim voznikom, ampak voditelji, torej politika, ki ne razvija družbe v smer, ki bi potrebovala manj takih uslug. Zdaj, ko se je vse razvilo tako daleč, bo dosti težje iti nazaj. Njive, ki smo jih pozidali, nikoli več ne bodo rodile! Ampak avtocesto na Koroško je treba zgraditi! Naravnost kriminalno dejanje je, da jo gradimo čez najboljše njive. Še dobro, da bodo naši otroci in vnuki hrano lahko nakupovali v preštevilnih trgovskih centrih, pridelovati jo je težko!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
