Na neformalni posvet pri predsedniku državnega zbora (DZ) Igorju Zorčiču sta tako koalicija kot opozicija odšli vsaka s svojo jasno zahtevo in prioriteto. Po tem, ko na začetku redne majske seje DZ v ponedeljek poslanke in poslanci niso potrdili predlaganega dnevnega reda seje, je opozicija namreč takoj zatem zahtevala sklic izredne seje s točko predloga ustavne obtožbe Janeza Janše, koalicija pa izredno sejo obravnavo večine točk, ki so bile predvidene za redno sejo.
Predsednik DZ po posvetu izjav ni dajal, so pa predstavniki opozicijskih LMŠ, SAB, SD, Levice in NeP, pa tudi koalicijskih SMC in NSi, pojasnili, kakšen dogovor so uspeli doseči. "Bila je odprta debata, potekal je dialog, seveda se ne strinjamo v marsičem, ampak že to je pomembno, da sedimo vsi za isto mizo z enim ciljem najti rešitev, kako čimprej končati to politično krizo, ki jo je povzročila ta vlada, ki je manjšinska, in priti do predčasnih volitev," je po posvetu presodil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović.
V ponedeljek bo na sporedu kolegij predsednika DZ, na katerem bodo dogovorili časovnico dveh izrednih sej. Po pričakovanjih najprej za ustavno obtožbo, to bi lahko bilo najhitreje v torek, nato pa še za zakonske predloge.
Poslanke in poslanci morajo sicer o predlogu ustavne obtožbe, ki ga je opozicijska naveza KUL vložila 2. aprila, po poslovniških rokih odločiti najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga, to je še do 1. junija. Če odločitve v tem roku DZ ne sprejme, se šteje, kot da je bil predlog zavrnjen. Pričakovanje, da bo do sklica izrednih sej prišlo čimprej, je predhodno že izrazil vodja poslancev SDS Danijel Krivec. Obravnavo predloga za razrešitev prvega med poslanci je po Krivčevih navedbah sicer pričakovati na eni izmed naslednjih sej. Vodja SMC Gregor Perič je v zvezi s tem pojasnil: "Najbrž ni nobena skrivnost, da se je ta časovnica zavlekla, ker so nekateri naši poslanci tako ali drugače objektivno zadržani, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Ko bo ta ovira odpravljena, bo tudi seja sklicana."
Med koalicijo in opozicijo se sicer mnenja še naprej krešejo v zvezi z vprašanjem razdelitve mest v delovnih telesih, tudi po neformalnem posvetu ostajajo na različnih bregovih. Čeprav sta SMC in DeSUS s ponedeljkovim sklepom na kolegiju predsednika DZ nepovezanim poslancem odstopili 12 mest v delovnih telesih, v opoziciji presojajo, da razmerja ostajajo porušena. "Enostavno ne pridemo skupaj, vsak svoje zagovarja in mislim, da je to eden glavnih motivov, zakaj je situacija v DZ takšna, kot je," je vodja poslancev SD Matjaž Han komentiral.
V opozicijskih vrstah kot kamen spotike vidijo zlasti porazdelitev v Komisiji za nadzor javnih financ (Knjf) in Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Golubović je vzporednice potegnil s primerom zunajkoalicijske partnerice Levice v vladi Marjana Šarca. "Vlada Marjana Šarca je bila manjšinska vlada in sklenila je sporazum z Levico, da je lahko sploh delovala. Znotraj tega dogovora vseh parlamentarnih strank je bilo tudi to, da prava opozicija, brez Levice, obdrži večino v dveh nadzorstvenih komisijah, govorimo o Knjf in Knovs. To je bistvena razlika," je povedal vodja poslancev LMŠ in dodal, da je danes v Knovs ob predstavnikih vladne koalicije še Zmago Jelinčič, ki aktualno vlado podpira.
V vrstah vladajočih pa so že ocenili, da gre zgolj za novega v vrsti opozicijskih ultimatov, vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je dejal, da je bil "zraven tudi v mandatu 2004-2008, ko smo imeli sporazum z opozicijskimi strankami o razvojnem sodelovanju in teh problemov ni bilo".
