(KOMENTAR) V tretje ...

Vnovično znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), že tretje letos, po objavi zadnjih makroekonomskih podatkov in napovedih analitikov ni bilo presenečenje. Bolj presenetljivo bi bilo, če jih 26 guvernerjev s predsednico ECB Christine Lagarde na čelu ne bi znižalo. Inflacija je namreč v septembru prvič po dveh letih upadla pod ciljna dva odstotka, na 1,7 odstotka. Kljub napetim geopolitičnim razmeram v svetu so se tudi cene energentov, predvsem nafte, za zdaj stabilizirale.

Na upadanje gospodarske aktivnosti in negotove čase na stari celini je Lagardova opozarjala že v večernem nagovoru pred sejo sveta ECB, največja evropska gospodarstva namreč komajda dosegajo ravni nad recesijo. Število stečajev podjetij in s tem odpuščanje zaposlenih in brezposelnost naraščajo. Prav tako različni pokazatelji gospodarskih aktivnosti kažejo na upadanje gospodarske rasti. To ugotavljajo tudi v ECB, kjer so v septembrski makroekonomski napovedi znižali napovedi rasti za evrsko območje za letos in prihodnje leto za 0,1 odstotne točke. V takih razmerah je nekoliko cenejši denar dobrodošel za kreditojemalce, podjetja in financiranje njihovega poslovanja in investicij, brez katerih ne bo popravka ali obrata navzgor. Še posebno zato, ker nas bosta zeleni in digitalni prehod še veliko stala. Če želi Evropa ujeti zadnji vagon kitajskega visokohitrostnega vlaka, potrebuje, kot je Mario Draghi zapisal v svojem znamenitem poročilu, za 800 milijard evrov investicij, od tega v Sloveniji kar 30 milijard.

Čeprav ECB pelje inflacijo v smer, ki si jo je zastavila, nekateri guvernerji opozarjajo, da z dolgotrajno restriktivno politiko obrestnih mer ob vedno bolj šibki rasti oziroma krčenju gospodarstva tega cilja ne bi presegli. Nekateri analitiki pa menijo, da bi lahko nekoliko zapoznelo zniževanje obrestnih mer imelo nasproten učinek in da samo z obrestnimi merami ni več mogoče reševati gospodarstva. Opozarjajo še na druge vzroke, na katere ECB nima vpliva, kot so nihanja na trgih energentov in vojni konflikti.

Kot kažejo tričetrtletni podatki o poslovanju bank, tudi nižje obrestne mere ne bodo bistveno poslabšale njihovih bilanc. Te so namreč do konca avgusta letos dosegle že 771,5 milijona evrov čistega dobička, kar je za dobrih 18 odstotkov več kot lani. Kreditojemalcem so z 1,4 milijarde evrov pobrali za četrtino več obresti kot lani. Krediti nebančnemu sektorju še naprej naraščajo in dosegajo dobrih 27 milijard evrov. Po drugi strani pa že upada kreditiranje podjetij, saj je na letni ravni za štiri odstotke nižje. Še naprej naraščajo depoziti prebivalstva. Presegajo 27 milijard evrov, in ker so večinoma nevezani, zaradi precejšnjih razlik med pasivnimi in aktivnimi obrestnimi merami predstavljajo glavni vir bančnih obrestnih prihodkov. Ob čemer so imele banke v Sloveniji ob 53 milijardah bilančne vsote pri centralni banki deponiranih 11 milijard evrov.

Slovenija je bila te dni zaradi seje guvernerjev ECB, ki je bila na Brdu pri Kranju namesto v Frankfurtu, v soju žarometov svetovne finančne javnosti in medijev. Glede na guvernersko kadrovsko kombinatoriko bi lahko to bil labodji spev aktualnega guvernerja Boštjana Vasleta. Je tudi v Sloveniji napočil čas za guvernerko?