(KOMENTAR) Zeleni strah

"Ne potrebujemo aktivističnih politik, imamo pravico do drv, elitisti nam že ne bodo govorili, kako naj živimo ..." Tudi v Slovenijo so prišle. Parole o škodljivosti in krivičnosti zelenega prehoda. Morda so komunikatorji zelenih prehajanj, o katerih poslušamo že kakih 20 let, v realnosti pa so skrite ali pa jih ni, res zgrešili s fotošopiranimi podobami fit družin v električnem avtomobili najvišjega ranga, ki ga lahko povprečen Slovenec le sanja, morda so bile zgrešene subvencije za taiste avtomobile in bi nemara res veljalo vlagati v dobre stare vlake in avtobuse, ki bodo tudi upokojenki z roba Haloz ali Prlekije omogočili pot do zdravnika. Tako se zdaj pri tehtanju razpadajočega zdravstva, vseh možnih stavk, vojn in kriz zdijo te podobe tako zelo zelo nepotrebne in nadrealistične, da postaja zeleno res malce nadležno, predvsem pa bo težko prepričati ljudi, da so zelene odločitve lahko tudi zelo varčevalne. In potem so tukaj še investitorji, ki ljudem dopovedujejo, kaj pravzaprav potrebujejo, namesto da bi nekdo vprašal ljudi, kaj v resnici želijo.A to so še vedno manjše zgrešenosti od načrtnih zavajanj, ki jih lahko spremljamo sedaj. Lahko jih spremljamo recimo v NSi-jevem boju za pravico do drv. Opomnik - vlada ne želi prepovedati ogrevanja na drva, ampak ga samo zamejiti tam, kjer je zrak preveč onesnažen in otroci obolevajo za astmo zaradi onesnaženega zraka, kronični bolniki pa prezgodaj umirajo. Zato je tako početje, milo rečeno, podlo, če ne zavržno in, kot kaže, je mogoče podobnih spinov pričakovati še več. Stranke s pola, ki rad seje strah, so našle novo strašilo - zelene politike. Počnejo to, kar znajo najbolje, zaznajo strah ljudstva in ga izkoristijo za proizvodnjo političnih točk. Ni važno, ali so te umazane in zdravju škodljive, samo, da so. Strah je sedaj, ko smo prvič dobili nekaj zelenih ukrepov, seveda razumljiv, tudi zato, ker je naša država pri uvajanju okoljskih ukrepov učinkovita približno tako kot lenivec pri teku na 60 metrov, a nekaj kolektivne odgovornosti bi vendarle lahko poznali. Že preprosta računica stroškov letošnjih poplav je jasna - si lahko Slovenija privošči še eno takšno katastrofo? Odgovor je jasen.Nekoliko manj očiten je politični tetris SDS, ki predlaga jedrski referendum, zamaskiran v državotvornost, ki se vsake toliko pojavi v oscilacijah njenega predsednika. Seveda zveni državotvorno, ampak odločati o jedrski ideji - za sedaj imamo poleg stare elektrarne in začasnega skladišča jedrskih palic namreč le idejo in čisto nič drugega - je popolni populizem in ne more biti podlaga niti za posvetovanje z državljani, kaj šele za resno razpravo in odločitve.In še podnebne politike niso le zmanjševanje emisij, kjer smo res škrat v primerjavi z velikimi industrijskimi državami, so tudi prilagajanje, krepitev odpornosti, ohranjanje zdravja in okolja, ki bo zdravo, ni nikakršen elitizem, je nuja in pravica, sta čist zrak in čista pitna voda, je miren spanec ob obilni nevihti. Si lahko Slovenija privošči še eno poplavno katastrofo?

(KOMENTAR) Zeleni strah

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano