Ben Young je raziskovalec vedenjskih znanosti na univerzi v Glasgowu, primarno pa raziskuje odnos ljudi do presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka, ki imajo v javnosti visoko stopnjo naklonjenosti, in pozivi, naj se presejalni programi razširijo, so pogosti tako na Škotskem kot v Sloveniji. A s pojavom koronavirusa se je njihova raziskovalna skupina lotila tudi preučevanja in analiz vedenja ljudi ob bistveno bolj nepriljubljenih ukrepih. Britanska vlada je bila večkrat obtožena pretiranega strašenja in uporabe strašljivih grafov, ki naj bi utemeljevali restriktivne ukrepe. A odnos med strahom in vedenjem ljudi ni preprost, ugotavlja Young.
Strah je močno gonilo našega vedenja. V raziskavi v Združenem kraljestvu je skoraj 60 odstotkov ljudi reklo, da se raka bolj bojijo kot katerekoli druge bolezni. Bistveno je, da odnos med strahom in vedenjem ni preprost. Kompleksna kombinacija prepričanj o raku lahko privede do spoštovanja ali nasprotno izogibanja kot odziv na strah.
"Naše dojemanje nevarnosti covida-19 in tega, kako se čutimo sposobne obvladovati nenehne omejitve, se zdaj razlikuje od tistega iz časa, ko se je virus prvič razširil. Takrat je bila uporaba najslabših scenarijev za vzbujanje strahu in sprejemanje zapor nedvomno učinkovita, zdaj pa je vprašljiva," je prepričan Young.
Pomembni so dokazi in razlage
"Z vedenjskega vidika je pomembno sporočiti dokaze, ki stojijo za navodili. Vlada Združenega kraljestva je pred kratkim napovedala 4000 smrtnih primerov na dan, kar je bilo hitro diskreditirano. Poleg tega uporaba strahu s strani vlade pomeni, da kasneje zelo težko spremeni smer, kadar razmere to zahtevajo - na primer smrtni primeri v Združenem kraljestvu so v tem letnem času približno na nivoju običajnih, vendar vlada nadaljuje s strogimi omejitvami in ignorira škodo, ki jo povzročajo ukrepi, verjetno iz političnih razlogov," ugotavlja Young.
"Uporaba strahu s strani vlade pomeni, da kasneje zelo težko spremeni smer, kadar razmere to zahtevajo"
Tudi na Otoku se srečujejo z zmedenimi sporočili. "Vlada Združenega kraljestva komunicira prek tiskovnih konferenc, mediji pa vnaprej prejmejo njihova poročila. Tukaj na Škotskem imamo škotsko vlado, ki izvaja podobna, a vedno nekoliko drugačna pravila kot vlada Združenega kraljestva, spet verjetno iz političnih razlogov, saj je vladajoča stranka neodvisna. Videl sem politične in trgovske sile, ki izkoriščajo krizo, opisano kot 'konvergentni oportunizem'," pripoveduje Young.
Nedavna javnomnenjska raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da 51 odstotkov Britancev razume razloge za zaviranje epidemije, gre za kompleksne informacije in komunikacija tako zapletenih tem, premagovanje ovir, ki jih postavlja znanstvena nepismenost, je zagotovo izziv za vsako oblast, poleg razlag pa je ključni element prepričevanja še zaupanje.
Lažna varnost množičnih testiranj
Na mestu so tudi svarila pred množičnim testiranjem. Raziskovalci namreč opažajo, da tudi presejanje raka lahko spodbuja lažno prepričanje o dobrem zdravju. V ZDA, kjer je presejanje pljučnega raka priporočljivo za kadilce z visokim tveganjem, so pregledani bolniki, ki so prejemali negativne rezultate testov, poročali, da so manj zaskrbljeni zaradi možnosti obolevanja za rakom in so zato manj naklonjeni prenehanju kajenja. To bi lahko paradoksalno povečalo tveganje za razvoj stanja, ki ga test želi odkriti.
Znanstveno novinarstvo pred izzivi
Za razumljive razlage med epidemijo covida-19, ko je znanost prišla v ospredje medijskega poročanja, skrbijo tudi novinarji, so izpostavile znanstvene novinarke na pogovoru v okviru festivala Naprej/Forward, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. In med večjimi izzivi ostaja primerno poročanje o cepivu ter cepljenju. Novinarke, ki so sodelovale v debati, menijo, da bo treba iskati primerne sogovornike in z dejstvi odgovoriti na dvome. Maja Ratej, ki na Valu 202 pripravlja oddaje Frekvenca X, meni, da bo nujno poudarjanje znanosti in odgovarjanje na dvome: "Nikogar ne moremo prisiliti oziroma s tem izgubimo dobro podobo, to ni niti novinarsko. Tako da bo treba poudarjati čim več znanja na poti do tja, čim več podatkov. Temu je treba nameniti konstantno in kritično pozornost."
Podobno bi se lahko zgodilo pri množičnem testiranju, opozarjajo britanski znanstveniki - veliko število negativnih testov bi lahko vzpostavilo občutek lažne varnosti, ljudje pa bi manj spoštovali pravila socialnega distanciranja. Zato je britanska vladna svetovalna skupina množično testiranje, kot so ga izvedli v Liverpoolu, odsvetovala. Poleg zagotavljanja občutka lažne varnosti so Britanci zaskrbljeni tudi zaradi hitrih antigenskih testov, ki še niso ustrezno verificirani. "Tako kot pri presejalnih programih raka potrebujemo tudi jasne in kvalitetne dokaze, da koristi odtehtajo potencialna tveganja," pravi Young.
Zapovedi in strašenje sprožijo obratni refleks
Naslednja zahtevna naloga bo prepričevanje ljudi, naj se cepijo, ko bo cepivo na voljo. Tako kot v Sloveniji je tudi v Veliki Britaniji delež ljudi, ki bi se prostovoljno cepili z novimi cepivi proti koronavirusu, nizek. "Izvajamo nekaj raziskav o komuniciranju cepljenja, vendar še ne vemo, kaj deluje," je odkrit Young, a dodaja: "Sumim, da če bo vlada za ta namen uporabljala strah, da jo bodo nekateri zavrnili, saj bodo želeli verodostojne in uravnotežene informacije za reševanje svojih varnostnih težav. Delam v raziskavah presejanja raka in vedno dajemo prednost informirani izbiri in ne prisili. Letalski prevoznik Qantas je pred kratkim dejal, da bodo za potovanja zahtevali dokazila o cepljenju, vendar to pri mnogih ljudeh ni bilo dobro sprejeto - nekateri so že predlagali bojkot Qantasa."
V pregledni analizi Povečevanje cepljenja: Aktivirati psihološko znanost (Increasing Vaccination: Putting Psychological Science Into Action) avtorji ugotavljajo, da je prepričanja in stališča o cepljenju zelo težko spremeniti in da se bolj splača zagotoviti vedenjsko podporo tistim, ki se že nameravajo cepiti. Zanimivo je, da tudi proticepilska gibanja kot glavno orožje uporabljajo strah. Aktivisti proti cepljenju pripovedujejo dobro zgodbo, medtem ko so sporočila iz uradnih virov po navadi faktografska, težko razumljiva in dolgočasna. Sporočila o škodljivosti cepiv pogosto uporabljajo prvoosebno pričevanje domnevnih žrtev ali njihovih staršev za opis specifičnih zdravstvenih stanj, pri čemer izkoriščajo znano psihološko ugotovitev, da so anekdote o eni osebi pogosto bolj vplivne kot statistika o velikih populacijah, ugotavljajo v omenjeni raziskavi. Sporočila včasih soglašajo s strokovnimi avtoritetami, na primer z iskanjem zdravnikov in znanstvenikov, ki pišejo o nepravilnostih, ki trdijo, da farmacevtska podjetja v zaroti z vladami obsežno prikrivajo informacije, zgodbe pa izvabljajo čustva, kot so jeza, strah in obžalovanje, pa tudi nezaupanje. Na voljo je le malo raziskav o tem, kako se boriti proti proticepilskim sporočilom, a avtorji raziskave ugotavljajo še, da je med najbolj učinkovitimi "prepričevalci" dokaz o posledicah necepljenja. Pri mnogih nalezljivih boleznih so se ti dokazi izgubili, pri covidu pa so posledice bolezni še kako očitne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
