Zavoljo novice, da Slovenija v četrtek zvečer v Bruslju ni bila solidarna pri razdelitvi desetih milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva, kot je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA), smo danes za pojasnilo povprašali na slovenskem zunanjem ministrstvu. Slovenski premier Janez Janša je že v četrtek zvečer na twitterju zapisal, da bi bilo treba solidarno razdeliti kar "pet milijonov" cepiv od desetih. In ne zgolj slabe tri milijone, torej.
Smo hoteli biti še bolj solidarni?
Iz službe ministrstva za strateške komunikacije smo dobili naslednji odgovor: "Slovenija si je vseskozi z ostalimi somišljenicami v skupini šesterice držav (spomnimo na dunajski sestanek zunanjih ministrov Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije in Slovenije sredi marca, op. a.) prizadevala za to, da se odpravijo vedno večje razlike v stopnji precepljenosti med državami članicami. Naš skupni cilj je bil, da se s korekcijo iz dobave desetih milijonov doz cepiva BioNTech-Pfizer odpravijo te razlike v čim večji meri, da vse članice do začetka poletja dosežemo 70-odstotno stopnjo precepljenosti odraslega prebivalstva. Države članice so imele različne interese in poglede glede razdelitve teh desetih milijonov doz cepiva.
Slovenija se je skupaj s preostalimi petimi somišljenicami zavzemala, da bi čim večji delež teh cepiv razdelili po solidarnostnem ključu, da tiste, ki bolj zaostajajo, dobijo več. Pogledi članic, ki imajo že doslej visoko stopnjo precepljenosti, pa so bili drugačni. Na videokonferenčnem zasedanju Evropskega sveta 25. marca so se glede tega voditelji držav članic EU dogovorili, da potrdijo ključ, po katerem dodeljevanje cepiv poteka sorazmerno s številom prebivalstva. Odbor stalnih predstavnikov pa so pozvali, naj se posveti vprašanju hitrosti dostave cepiv pri dodeljevanju desetih milijonov pospešenih odmerkov cepiva BioNTech-Pfizer v drugem četrtletju leta 2021 v duhu solidarnosti.
Slaba vest?
Današnji tvit češkega premiera Andreja Babiša je prerivanje za cepiva v EU postavil v novo luč. Babiš se je namreč zahvalil za "solidarnost iz Slovenije, majhne države, ki nam je ponudila deset tisoč doz cepiva. Hvala vam, prijatelji in JJanša SDS, za vašo prijazno pomoč. To nam veliko pomeni." Očitno je slabo vest do Češke imela tudi Avstrija, ki je danes uradni Pragi obljubila 30 tisoč odmerkov cepiva od svojih dodatnih 60 tisoč.
Slovenija se je še naprej zavzemala za solidarnostno razdelitev vsaj petih milijonov odmerkov od desetih. Portugalsko predsedstvo je v pogajanjih predlagalo, da se solidarnostno razdelijo le trije milijoni (natančneje 2,85 milijona odmerkov, op. a.) in spočetka le petim po stopnji precepljenosti najbolj zaostalim članicam: Bolgariji, Estoniji, Hrvaški, Latviji, Slovaški. Drugim pa bi delili iz preostalega deleža sedmih milijonov doz skladno s številom prebivalstva. Slovenija bi bila v tem primeru deležna 32.769 doz cepiva. V nadaljnjih pogajanjih je predsedstvo nekoliko izboljšalo solidarnostni delež razdelitve, tako da je pri Sloveniji upoštevalo delež, ki bi ga dobila v skladu s številom prebivalstva iz celotne količine desetih milijonov doz cepiva. Tako je v dokončnem dogovoru Slovenija deležna še dodatnih 14.044 doz cepiva.
14
tisoč doz več cepiva BioNTech-Pfizer do poletja v Slovenijo
Za Avstrijo in Slovenijo je bila rešitev portugalskega predsedstva sprejemljiva, ne pa za Češko, ki je trenutno zelo prizadeta zaradi koronavirusne krize. Prav zaradi Češke je tudi Slovenija vztrajala pri drugačni rešitvi. Ob tem obžalujemo, da so večjo solidarnost Češki odrekle države, ki niso naročile veliko cenejših cepiv AstraZeneca in ki bodo lahko do junija dosegle več kot 60-odstotno ali celo več kot 80-odstotno precepljenost. Slovenija je, kot rečeno, ocenila, da bi solidarnostno morali razdeliti najmanj pet milijonov odmerkov cepiv od desetih milijonov, kot je bilo okvirno dogovorjeno v četrtek, da bi zajeli vse, tudi Češko.
Češka je ena redkih držav, ki je Sloveniji v prvem valu epidemije, ko je bilo pomanjkanje najhujše, pomagala z osebno zaščitno opremo. Zato smo vztrajali v podpori Češki in zato še posebej obžalujemo, da je bila odločitev sprejeta predvsem njej v škodo."
Najbolj je nasrkala Češka
Takšno je torej sporočilo uradne Ljubljane. Tuji mediji pa med tem poročajo, da so Avstrija, Slovenija in Češka odrekle solidarnost državam, ki jim najbolj primanjkuje cepiv, kot piše tudi britanski Financial Times. To je ta peterica: Bolgarija, Estonija Hrvaška, Latvija in Slovaška. Vprašanje je, ali obvelja ta interpretacija, kakšne posledice lahko ima ta domnevna nesolidarnost Slovenije v prihodnje. Avstrijski Der Standard ugiba, da je Češka izgubila okoli 70 tisoč odmerkov cepiva, saj jih ne bo dobila želenih 140 tisoč. Razlika okoli 70 tisoč odmerkov naj bi šla po izračunu dunajskega dnevnika prav Avstriji - namesto 139 tisoč, bo dobila 199 tisoč doz - in Sloveniji, ki bo namesto 33 tisoč dobila 47 tisoč doz cepiva. Bruseljski Politico pa piše, da je med omenjenimi petimi državami sprva bila tudi Češka, a je praznih rok ostala "zavoljo nasprotovanja" in da je največji poraženec dogovora prav češki premier Andrej Babiš.
Teh dobrih 14 tisoč doz cepiva več je sicer samo kaplja v morje primanjkljaja, ko je Slovenija konec decembra iz opcijske malhe naročila le 80 odstotkov ponujene količine cepiva BioNTech-Pfizer in ji bo do poletja, ker AstraZeneca svojih cepiv ni dobavljala po dogovoru, zmanjkalo okoli 240 tisoč doz cepiva. Po predvidevanjih bo Slovenija do poletja cepila le okoli 52 odstotkov svojega odraslega prebivalstva, kar pa bo nekako sredinski rezultat med članicami EU.
Medtem je avstrijski kancler Sebastian Kurz Češki že obljubil pomoč, saj tudi Avstrija po Madžarski in Slovaški računa, da bo lahko začela cepiti z ruskim cepivom Sputnik V, ki pa ga EU še ni odobrila. V Sloveniji za zdaj o sputniku V beseda ne teče.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
