Srečko Klapš
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v s posledicami pandemije koronavirusa zaznamovanem letu 2020 skrčil za 5,5 odstotka oziroma po sezonsko prilagojenih podatkih (brez vpliva sezone in števila delovnih dni) za 6,1 odstotka. Po prvi oceni je BDP v tekočih cenah v letu 2020 znašal 46.297 milijonov evrov, kar je nominalno za 4,3 odstotka manj kot v letu 2019. Iz podatkov je razbrati, da je gospodarska aktivnost upadala skozi vse leto, z izjemo tretjega četrtletja, ko so padec blažile investicije v digitalizacijo (računalniška in strojna oprema) in gradbeni sektor. V zadnjem četrtletju je slovenski BDP upadel za 4,5 odstotka.
V zadnjem četrtletju skoraj 15-odstotni upad potrošnje
Domača potrošnja se je lani glede na leto 2019 zmanjšala za 6,5 odstotka, ob čemer je bilo krčenje zaznati v vseh četrtletjih. Najvišji, 12,3-odstotni padec je bil v drugem četrtletju ob prvem valu. Najbolj je upadla poraba gospodinjstev, in sicer za kar 9,8 odstotka, ob čemer beležimo visok, 14,5-odstotni upad tudi v zadnjem lanskem četrtletju. Gospodinjstva so najbolj omejila izdatke za gorivo, oblačila, nakupe avtomobilov in razne storitve. V celotnem letu 2020 so se bruto naložbe zmanjšale za 5,8 odstotka, je bilo pa na četrtletni ravni v zadnjih lanskih mesecih zaznati preobrat z 8,2-odstotnim medletnim povečanjem obsega bruto naložb.
Med storitvami se je na obeh straneh - pri izvozu in pri uvozu - najbolj zmanjšal obseg potovanj. Zmanjšalo se je tudi zunanje povpraševanje, izvoz se je zmanjšal za 8,7 odstotka, uvoz pa za 10,2 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je bil konec leta 2020 visok, znašal je 4574 milijonov evrov, in se je glede na leto 2019 še povečal.
Skupna zaposlenost je v letu 2020 je znašala 1,036.600 oseb; glede na leto 2019 se je zmanjšala za 10.000 oseb ali za en odstotek. Največ oseb je izgubilo delo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in gostinstvu.
V Banki Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle, ocenjujejo, da je lanski padec BDP nekoliko manjši od pričakovanj in ugodnejši tudi v primerjavi evroobmočjem, kjer je padec znašal 6,8 odstotka. "V nasprotju s prvim valom so izraziteje prizadete le še dejavnosti, ki se ne morejo prilagoditi omejevalnim zdravstvenim ukrepom. Tako je bil medletni padec obsega prodaje v gostinstvu v lanskem zadnjem četrtletju z 62,4 odstotka še nekoliko večji kot v prvem valu. Precejšnjo izgubo je utrpela tudi trgovina, ki se je zaradi delnega zaprtja soočila z 8,1-odstotnim zmanjšanjem prometa, kljub visoki rasti spletne prodaje. Bistveno boljši pa so pogoji poslovanja v industriji, ki okreva z rastjo tujega povpraševanja, in gradbeništvu, ki se krepi zaradi infrastrukturnih projektov," menijo v Banki Slovenije.
Hrvaška z rekordnim, 8,4-odstotnim upadom BDP
Po podatkih hrvaškega statističnega urada se je BDP lani v primerjavi z letom prej realno skrčil za rekordnih 8,4 odstotka. To je več, kot je hrvaški BDP upadel ob začetku globalne finančne krize leta 2009, ko je padec dosegel 7,3 odstotka. V zadnjem trimesečju lani je bil letni upad BDP sedemodstoten, kar je bilo nekoliko manj od krčenja v dveh trimesečjih pred tem. V drugem trimesečju se je BDP namreč skrčil za 15,4 odstotka, kar je bil najvišji četrtletni upad hrvaškega BDP od leta 1995.
GZS: Nižje napovedi za leto 2021
Bojana Ivanca, glavnega ekonomista GZS, je le 5,5-odstotni padec BDP za leto 2020 pozitivno presenetil, saj so pričakovali nekoliko višjo številko. "K nižjemu padcu je sicer precej prispeval ugoden učinek koledarja, saj je bilo lani manj dela prostih dni kot leto prej. Ključna pri padcu BDP je bila potrošnja gospodinjstev, ki se je zmanjšala za 9,8 odstotka. Pozitivno pa je na rezultat vplival prispevek neto izvoza, saj se je vrednost uvoza zmanjšala bolj kot pa vrednost izvoza," še meni Ivanc in dodaja, da bo kasnejša revizija pokazala nekoliko večji padec BDP v letu 2020. Zato se jim posledično zdi njihova napoved letošnje gospodarske rasti previsoka in namesto petodstotne se zdi bolj realna ocena, da se bo obseg BDP letos okrepil za štiri do 4,5 odstotka.
In kaj za letos napovedujejo v uradu za makroekonomske analize in razvoj? "Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujemo, da bodo v prvem četrtletju, podobno kot že v zadnjem lanskem, posledice še vedno zaostrene epidemiološke slike osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. V drugem četrtletju glede na prevladujoče predpostavke razvoja epidemiološke situacije lahko pričakujemo rast gospodarske aktivnosti. Tempo okrevanja pa bo odvisen od epidemioloških razmer v Sloveniji in pri naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja ter odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva," ocenjuje direktorica Umarja Maja Bednaš.
