Koronavirus: Kako nad covidne zaostanke, vrzeli in stiske

Epidemiološka slika se v Sloveniji počasi izboljšuje, zato se že govori o postopnem sproščanju ukrepov. Zdravstveni minister Janez Poklukar se o teh možnostih že pogovarja s člani strokovne skupine in drugimi strokovnjaki epidemiološke stroke. V katerih dejavnostih bodo sprostitve na vrsti najprej, bo predvidoma znano še v tem tednu.

Skrajševanje vrst, a tudi priprava na morebitne nove valove

Hkrati s sproščanji se pojavljajo tudi prvi razmisleki o izhodni strategiji. Vodstva bolnišnic so ravno včeraj s predstavniki ministrstva razpravljala o strategiji za zmanjšanje covidnih oddelkov. "Ministrstvo v tej fazi načrtuje le nekaj centrov za covidne bolnike. Tukaj dogovora še ni, bo pa predvidoma sprejet do konca tedna. Po novem bi lahko imeli štiri, tri, morda celo le dve covidni bolnišnici," je po sestanku dejal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. O drugih pomembnih točkah izhodne strategije pa se za zdaj še niso pogovarjali. Ključno bo sicer skrajševanje čakalnih vrst. "A dokler imamo tako veliko število covidnih bolnikov, o tem še ne moremo govoriti. Trenutno ne moremo izvajati niti vseh rednih programov. Še vedno smo na 60, morda na 70 odstotkih realizacije rednih programov," nadaljuje Vogrin.

A vseeno - peti val je že dosegel vrhunec, številni epidemiologi in Svetovna zdravstvena organizacija pa so že večkrat izpostavili, da bi lahko s prevladujočo različico omikron bolezen postala endemična. V tem primeru bi lahko razmišljali o koncu epidemije in izhodni strategiji. Ne glede na to, da se pripravljamo na delovanje in življenje po covidu, pa po Vogrinovem mnenju ne smemo pozabiti, da se še vedno lahko pojavi šesti ali celo sedmi val. "Ne smemo se zanašati na to, da je vsega konec. Razmisliti moramo o dodatnih kapacitetah, o nekakšni montažni bolnišnici. V Ljubljani so tako DTS enoto postavili, UKC Maribor pa tega nima. To bo treba urediti in do jeseni tudi realizirati," pravi in še dodaja, da bodo zdravstvo po koncu covida zagotovo potrebovalo še vsaj dve leti, da se stanje uredi.

Ne želijo polnih čakalnic, ohranili bi hibriden model

Zdravstveni domovi vidijo izhodno strategijo predvsem v hitrejši diagnostiki in boljši preventivi, družinski zdravniki pa v ureditvi sistema naročanja in obravnav. "A ne želimo si vrnitve v stare tirnice," pravi vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor Maja Arzenšek. "Ne želimo, da bi se v čakalnici spet gnetlo med 30 in 40 ljudi. To ni prava pot niti zaradi spoštovanja časa pacientov niti zaradi velikega pritiska na zdravnike, ki takega števila pacientov ne morejo pregledati. Prav tako to ni smiselno z vidika širjenja okužb. Pa ne le covida," razmišlja. Kolone iz realnih čakalnic so se zdaj prestavile v virtualne, tako da sistem še ni optimalen. "Želeli bi si hibridni model, pri katerem bi naročali po spletu. Kjer se da in je to smiselno, bi obravnave še naprej opravljali telefonsko, imeli pa bi seveda tudi preglede v ordinacijah. Da bi tak sistem tekel, pa bi potrebovali več kadra. Manjkajo nam tudi administrativni delavci," dodaja.

Prepričana je še, da bo nujno treba urediti tudi stanje glede zapoznelih diagnoz in preventive. "Še posebej pa se bomo morali osredotočiti na psihično zdravje ljudi. To se je namreč zelo poslabšalo. Vzpostavitev centra za duševno zdravje je korak v pravo smer, a še vedno bo ključno povečati dostopnost do teh storitev," dodaja.

V šolah več nasilja in to bo izziv tudi po epidemiji

Prav reševanje psihičnih in socialnih stisk bo po covidu ena od glavnih točk tudi v šolah. "Stiske so v šolah in tudi doma. Nekatere družine so se v teh časih srečale s težko boleznijo, z izgubo službe, z ločitvami," našteva ravnateljica Osnovne šole Janka Padežnika Maribor Sonja Filipič, ki kot posledico vseh stisk opaža tudi vse več fizičnega in verbalnega nasilja. "To je zdaj izjemna problematika, ki jo zaznavamo vsi ravnatelji in tudi zavod za šolstvo. Ministrstvo se je na to že delno odzvalo in v decembru povečalo delež ur svetovalnega delavca. Pri nas to pomeni dodatnega delavca za polovični delovni čas. To je sicer odvisno od števila učencev na šoli," dodaja.

Nujno pa bo tudi zmanjševanje nastalih vrzeli v znanju. Teh je letos morda celo več kot lani. "Otroci so bili veliko odsotni. Imamo primere, ki so bili skupaj doma tudi po en mesec. Najprej so imeli okužbo doma, nato so bili sami pozitivni, potem je šel še cel oddelek v karanteno," pravi Filipičeva in nadaljuje, da učitelji zato tudi prilagajajo kriterije ocenjevanja. Vseeno pa to ne bo izboljšalo znanja teh učencev.

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan ob tem še problematizira, da bodo letos nacionalno preverjanje znanja kljub razmeram potekalo normalno. "Letos je situacija glede znanja v resnici še slabša kot lani, saj je ta generacija v spremenjenih razmerah delala kar dve leti. Glede vpisa na srednje šole in tudi fakultete se v teh dveh letih ni naredilo nič. Morali bi upoštevati, da gre za spremenjene razmere," pravi. "Šole se bodo izhodnih strategij lotevale vsaka po svoje," še nadaljuje Pečan, saj so bile vse v zelo različnih položajih. "Nekatere so bile v karantenah več časa, druge manj," dodaja. Da za zdaj sicer o tem še ne razmišljajo, pa sta povedala oba sogovornika, saj da imajo še vedno težave z zagotavljanjem kadra zaradi karanten, veliko dela s testiranji in drugimi sprotnimi obveznostmi. "Tudi od ministrstva glede tega nismo izvedeli ničesar. Kar bi od njih sicer želeli, so jasne smernice za naprej. Ostale konkretne prilagoditve bodo šole naredile vsaka posebej," meni Pečan.

Po odpravi omejitev bo glavni izziv kader

Eni od panog, ki so jih tudi zaščitni ukrepi najbolj prizadeli, sta gostinstvo in turizem. Tam si zato želijo, da bi še v tem tednu umaknili ukrep omejenega obratovalnega čas in pogoj PCT. "Nikoli nismo dobili študije, ki bi potrjevala smiselnost PCT-pogoja v nekaterih dejavnostih. Dokazano pa je, da povzroča poslovno škodo. Na ukrepe, ki so pogosto nesmiselni, opozarjamo ves čas. Odgovorov ne dobimo," razlaga Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.

Ob sprostitvi omejitev pa bo za panogo v prihodnje najbolj ključno razmišljati o kadru. Ogromno so ga v času epidemije namreč izgubili. Trenutno ocenjujejo, da jim primanjkuje okoli 10.000 delavcev. "Kadrovska kriza bo za nas kratkoročno zelo težko rešljiva. Zato bo ključno poenostaviti postopke za pridobitev tuje delovne sile. Za tiste, ki ta poklic opravljajo družinsko, se pripravlja neki ukrep za lažje delo družinskih članov. Predlagamo še, da bi si lahko zraven svojih zaposlenih ob večjem obsegu dela izposodili še druge. Končno je zdaj gostinski poklic uvrščen tudi med deficitarne, a to je dolgoročen ukrep. Na kratek rok bomo pa morda tudi razmišljali o deljenem delovnem času, da bodo lokali morda čez dan nekaj ur zaprti. Ali pa, da ne bomo obratovali kateri dan v tednu," razmišlja Cvar.

Kar se tiče turizma, je za izhod iz krize po prepričanju direktorja Turistično-gostinske zbornice Fedje Pobegajla ključna trajnost. "Slovenski turizem je v zadnjih letih razvijal trajnostno usmeritev, ki temelji na naravnih, nemnožičnih, zdravih, lokalnih in aktivnih vsebinah. Ta usmeritev se je v času epidemije pokazala za pravo pot, saj gostje iščejo trajnostne koncepte, krepitev svojega zdravja in dobrega počutja ter možnosti za bivanje v objemu narave in aktivnosti v naravi," pravi Pobegaila.