Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sicer v primeru izolskega župana Danilo Markočič enkrat že ugotovila kršitev integritete, enkrat pa korupcijska tveganja. Kot so sporočili s komisije, so marca 2022 prejeli prijavo, da naj bi Občina Izola leta 2021 objavila dve nameri o sklenitvi neposrednih pogodb o zakupu nepremičnin, ne da bi opravila razgovore s ponudniki. Prav tako naj občina ne bi dopustila možnosti pritožbe.
Po pregledu dokumentacije je KPK ugotovil resničnost navedb. S podpisom namere z dodatnim določilom, v skladu s katerim imajo prednost pri izbiri obstoječi zakupniki nepremičnin, je Markočič privilegiral točno določen sklop ponudnikov in omogočil neenakopravno obravnavo udeležencev v postopku, poleg tega pa v postopku, med katerim se je za zakup zanimalo več ponudnikov, ni omogočil oziroma izvedel pogajanj med ponudniki o ceni, je zapisala komisija.
Markočič je sicer v pisnem zagovoru navedel, da je obstoječim zakupnikom omogočil prednostno obravnavo, ker je želel na parcelah ohraniti isto dejavnost. Po njegovih navedbah je občina leta 2020 z razpisom za eno leto oddala neobdelane in neurejene parcele zakupnikom, ki so jih preuredili v vrtove. Poudarjal je tudi, da se je odločal na podlagi mnenj občinske pravne službe in odvetnikov.
KPK meni, da želja občine po ohranitvi dejavnosti na zemljiščih ne vpliva na njeno obveznost zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov. Kot so zapisali, sta urejenost in dejavnost na zemljiščih lahko predmet pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom, ne pa predhodnega postopka izbire najemnika. Tudi sledenje mnenju pravnikov ne spreminja odgovornosti župana, so dodali.
Župan s svojimi dejanji okrnil tudi ugled občine
Markočič je tako po ugotovitvah KPK dvakrat deloval na način, ki ni v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti ter pravno dopustnimi cilji, določenimi v uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti. To predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Z navedenimi ravnanji je Markočič po ugotovitvah KPK okrnil tudi ugled občine in vseh njenih uslužbencev.
Kot je še ugotovila komisija, Občina Izola v okviru obeh postopkov ni pripravila zapisnikov glede ponudb in postopkov odločanja, kar pomeni, da ni sledila načelu preglednosti. Ker bi takšno ravnanje lahko v praksi omogočilo zlorabo, je KPK Občini Izola izdal tudi priporočilo za ustreznejše upravljanje zaznanih tveganj.
Kot je še sporočila komisija za preprečevanje korupcije, obravnavana oseba upravnega spora ni sprožila, zato so ugotovitve pravnomočne.
Že leta 2021 je KPK ugotovil, da je Markočič kršil integriteto v primeru plačila hotelskih stroškov družinskim članom ministrice Aleksandre Pivec. Lani pa je KPK obravnaval primer prodaje občinskega zazidalnega zemljišča podjetju, ki naj bi hkrati kupilo tudi Markočičev zasebni oljčni nasad. Pri tem ni ugotovil kršitev zakona, zaznal pa je korupcijska tveganja.
Z omenjenim primerom so se ukvarjali tudi kriminalisti, ki so lani poleti pri Markočiču opravili hišno preiskavo. Markočič je vse očitke zavrnil in med drugim poudaril, da svojega oljčnika na koncu sploh ni prodal.
