Simonovič spet na izhodnih vratih DeSUS: "To sem enkrat že želel narediti, pa so me prepričali, da ostanem"

Izstopi iz stranke DeSUS, ki jo že dlje časa pestijo slabi odnosi med vodstvom in poslansko skupino, se nadaljujejo. Po lanskem prestopu okoli 250 članov stranke v SAB, člani DeSUS iz Posavja zdaj odhajajo v zunajparlamentarno Našo deželo, ki jo vodi nekdanja predsednica DeSUS Aleksandra Pivec. Med slednjimi je tudi predstavnik za odnose z javnostmi poslanske skupine DeSUS Dejan Cesar, ki ga je državni zbor konec prejšnjega meseca imenoval za člana programskega sveta RTV Slovenija. Prav Cesar je včeraj v domači Sevnici ustanovil občinski odbor Naše dežele, ki bi se mu lahko v kratkem pridružilo tudi več deset članov stranke upokojencev.

Tiskovni predstavnik poslancev DeSUS odslej pri Pivčevi

Cesar poudarja, da je odločitev o izstopu iz DeSUS sprejel na silvestrovo, razlog za to pa je bilo nestrinjanje vodstva DeSUS na čelu s prvakom stranke Ljubom Jasničem z njegovim imenovanjem za programskega svetnika RTVS. Za omenjeno funkcijo so ga predlagali poslanci DeSUS Branko Simonovič, Franc Jurša, Ivan Hršak in Robert Polnar, ki je bil sicer izključen iz stranke upokojencev. "Že ob samem predlogu poslanske skupine DeSUS k mojemu imenovanju v programski svet RTV Slovenija je iz vodstva stranke prišlo precej kritik, med člani pa naj bi bilo tudi izrečenih nekaj ostrih besed," razlaga Cesar. Na vprašanje, zakaj se je odločil za prestop k Pivčevi, je odgovoril, da si želi še naprej delovati v politiki ter da verjame v drugačno in povezovalno politiko, na katero stavijo v njeni stranki.

Cesar pravi, da je s svojo odločitvijo seznanil tudi poslance DeSUS in da bo še naprej opravljal delo predstavnika za odnose z javnostmi v njihovi poslanski skupini. "Informacije o tem, kakšno odločitev bodo sprejeli poslanci sami, pa žal nimam," glede nadaljnjih političnih poti poslancev DeSUS pravi Cesar. "To je njegova odločitev. Najbrž so k temu pripomogle tudi Jasničeve izjave, da ni primeren kandidat za člana programskega sveta. V zadnjem trenutku smo iskali rešitev, da tudi DeSUS nekoga predlaga, potem pa mu da nekdo etiketo, da je neustrezen," dogajanje komentira Branko Simonovič. Na vprašanje, ali se ni poslanska skupina DeSUS s Cesarjevo odločitvijo preveč približala stranki Pivčeve, pa Simonovič odgovarja: "Verjemite mi, da je tisti, ki mogoče razmišlja, da bo še kandidiral, začel iskati svoj prostor, ker je očitno z DeSUS nemogoče karkoli narediti."

​Simonovič spet napoveduje izstop iz stranke

Poslanci DeSUS, ki so Pivčevi po izbruhu afere Izola predlani odrekli podporo, so sicer v zadnjih izjavah precej prizanesljivi do nekdanje šefice stranke. "Tisto zgodbo bi lahko hitro rešili, če bi nas ona takrat malo poslušala. Takrat smo pomagali nekaterim odborom, ki so bili proti njej. Ni šlo samo za vprašanje okoli Izole in Krasa, temveč tudi za nekatere druge zadeve, ki jih je ona verjetno obljubila njim takrat, ko je zbirala glasove za kongres, nato pa tega ni izpeljala. Mi smo se takrat pri njej bolj osredotočili na neločevanje javnega in zasebnega. Če bi ona takrat to rešila, sem prepričan, da bi bilo takrat vseeno boljše za njo pa tudi za nas, pozneje so se nam stvari odvijale zelo negativno," je glede Pivčeve za Večer nedavno dejal Jurša.

V Našo deželo je iz vrst SMC nedavno prestopila poslanka Mateja Udovč, špekulira pa se, da Pivčevo pred volitvami zanimajo tudi podpisi poslancev DeSUS. S tremi poslanskimi podpisi ji namreč ne bi bilo potrebno zbrati 800 podpisov volivcev za nastop na volitvah. Čeprav Jasnič pričakuje, da bodo Jurša, Hršak in Simonovič svoje podpise prispevali za DeSUS, poslanci dokončne odločitve o tem še niso sprejeli. Hršak je sicer že javno povedal, da se je sestal s Pivčevo, medtem ko je Jurša dejal, da so tudi njega vabili na kavo, a se srečanja na koncu ni udeležil. Za oba poslanca se sicer pričakuje, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah ne bosta več kandidirala in se bosta po koncu mandata upokojila.

Da sta se s Pivčevo dogovarjala za kavo, a se na koncu nista uspela srečati, pripoveduje tudi Simonovič, ki ne skriva ambicij, da bi na prihajajočih volitvah spet kandidiral za poslanca, vendar ne na listi DeSUS. S kom se pogovarja, Simonovič ne razkriva, se ga pa najpogosteje povezuje z gibanjem Povežimo Slovenijo. Simonovič sicer napoveduje, da bo po nedeljskem občinskem referendumu v Izoli odstopil kot predsednik izolskega občinskega odbora DeSUS: "To sem enkrat že želel narediti, pa so me prepričali, da ostanem. V DeSUS ne vidim rešitve." Na vprašanje, ali se bo tokrat dejansko odločil za izstop iz stranke, pa odgovarja, da je občinski odbor tisti, ki sprejema in razrešuje članstvo. "Ta odločitev bo padla po referendumu, zelo kmalu," ​pravi Simonovič, ki je o izstopu iz DeSUS razmišljal že lani, a se na koncu za to potezo ni odločil. Po statutu DeSUS član iz stranke izstopi tako, da teritorialni organizaciji, katere član je, ali sedežu stranke predloži pisno izstopno izjavo.

Pivčeva z dvema programskima svetnikoma RTVS?

Cesar je bil kot kandidat upokojenske stranke nedavno izbran za programskega svetnika Radiotelevizije Slovenija. Šlo je za izbor, ki je dvignil precej prahu, zlasti zato, ker koalicija pri izbiri petih članov, ki se jih imenuje na predlog političnih strank, ni "v največji možni meri upoštevala zastopanosti strank v državnem zboru", kot to določa zakon o RTVS. Državni zbor je namreč v najpomembnejši organ javnega servisa imenoval kandidate SDS, SMC, NSi, DeSUS in SNS, med njimi tudi Vaneta Gošnika, ki sploh ne plačuje RTV-prispevka. "Mestu v programskem svetu RTVS se ne bom odpovedal, v državnem zboru sem bil potrjen s strani poslancev različnih parlamentarnih strank," pravi Cesar. Hkrati napoveduje, da njegovo delovanje v programskem svetu ne bo politično obarvano in da bo še naprej zagovarjal medijsko neodvisnost.

Ob tem je treba dodati, da v programskem svetu RTVS že sedi nekdanji izvršni direktor slabe banke Andrej Prebil, ki velja za tesnega političnega zaupnika Pivčeve. Televizijska predvolilna soočenja so za stranke izjemno pomembna, nenazadnje lahko tudi odločilno vplivajo na njihove volilne rezultate. Pivčevo s Prebilom sicer povezuje tudi afera SRIPT – projekt, pri katerem je sodelovala Pivčeva, je namreč prijavila Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS), ki ji je že tedaj predsedoval prav Prebil. Slednji sicer do trenutka objav v medijih ni bil seznanjen, da so v okviru TGZS sodelovali z Aleksandro Pivec, ni odobril ali podpisal nobene pogodbe s Pivčevo ter ni del nobenega postopka, vezano na zadevo SRIPT.

Prebila je hotela Pivčeva kot šefica DeSUS predlani postaviti v nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), a ji to ni uspelo.

Nekdanja ministrica se otepa starih grehov

Predsednico Naše dežele sicer še vedno bremenijo grehi iz preteklosti. Ko gre za afero Izola, po kateri se je Pivčeva poslovila s položaja predsednice DeSUS in kmetijske ministrice, je KPK ugotovila, da je Pivčeva kot ministrica kršila integriteto in ravnala v nasprotju s pravili o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev glede sprejemanja daril s tem, ko je sprejela korist za svoja sinova v obliki plačila prenočitve v hotelu Marina v letih 2019 in 2020. Pivčevi in njenima sinovoma je prenočitev v izolskem hotelu plačala občina Izola, ki jo vodi župan iz vrst DeSUS Danilo Markočič. KPK je v postopku proti Markočiču ugotovila ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe. 

Glede obiska Pivčeve in njene družine na Krasu KPK ni ugotovila kršitev, je pa ugotovila tveganja za nastanek korupcije. Mediji so sicer poročali, da je Pivčeva račune za svojo prenočitev in prenočitev drugih družinskih članov plačala šele po izbruhu afere. Stroške nastanitve za ministrico in njeno družino je prvotno plačalo podjetje Vina Kras. Pri nekdanji kmetijski ministrici so se zaradi afere SRIPT lani oglasili tudi kriminalisti. Gospodarsko ministrsrtvo je namreč v končnem poročilu o preverjanju izvajanja druge faze projekta SRIPT ugotovilo, da Pivčeva del, pri katerih je bila navedena kot avtorica, ni v celoti opravila sama ali pa pri njih ni sodelovala. Za sodelovanje pri projektu je Pivčeva prejela 35 tisoč evrov bruto.