V sporočilu za javnost je danes KPK zapisala, da je Franc Kangler zakon o integriteti in preprečevanju korupcije kršil, ko je sodeloval in razpravljal o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab, v kateri je bil poleg drugih tudi sam predmet preiskave, hkrati pa ni storil vsega, da bi se temu izognil.
Komisija je sicer že marca 2020 ugotovila, da je Kangler kot član državnega sveta (DS) in komisije za državno ureditev DS v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti. Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Protikorupcijska komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler v enem primeru znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in kršil določbe protikorupcijske zakonodaje. Tudi na te ugotovitve je Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.
Kot so zapisali v KPK, je upravno sodišče v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog Kanglerja. "Sodišče je pritrdilo stališču KPK, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave," so zapisali in dodali, da je sodišče tudi poudarilo, da integriteta predstavniškega organa, kot je DS, "zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje".
Kangler ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti
Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. "Očitno povedati resnico ni več dovoljeno," je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. "To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena," je dodal.
Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker "nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK". Zadeva je tako zanj končana. (STA)
Kangler je namreč kot član komisije za državno ureditev na seji 24. aprila 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega.
KPK: Kangler ne bi smel niti razpravljati
Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov komisije državnega sveta. S tem je v konkretnem primeru pri Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi.
KPK je ugotovila, da bi se moral Kangler okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja. Poleg tega bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah pisno obvestiti svojega predsednika državnega sveta, to je bil tedaj Alojz Kovšca, prenehati z delom v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil.
Ob tem KPK poudarja, da je preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov eden izmed temeljnih dejavnikov preprečevanja korupcije in s tem krepitve pravne države, ki se navzven kaže v zaupanju v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost njihovega odločanja in pri razpolaganju z javnimi sredstvi.
