Nekaj ulic za ljubljanskim Plečnikovim stadionom, ob železniških tirih in za industrijskimi halami, vodijo v stavbo s parkirišča nevpadljiva bela vrata. Za njimi je visoka, črna zavesa. Naravnost je hodnik do delavnic in skladišča, na levi vodijo stopnice nadstropje višje, kjer je razstavni prostor stolov in pohištva hkrati skupni prostor za predavanja, na koncu pa je nekoliko skrit delovni pas dvignjenih miz in stolov, sproščenih delovnih pogovorov in svetlih oken.
"Šesturni delovnik smo uvedli lani aprila, uradno pa imamo še vedno osemurni delovnik, prispevke plačujemo za polni delovni čas," pojasni direktor podjetja Matej Feguš, kako se je šestmesečni preizkus spremenil v novo normalnost. Plače so ostale enake, spremembe pa "ne le dobre, ampak odlične". V podjetju, kjer iz recikliranih materialov izdelujejo oblikovalsko dovršeno pohištvo, dela 20 zaposlenih, še en sodelavec pa je že dalj časa zaradi poškodbe na bolniški. Vsi, tako v razvojnem in storitvenemu delu kot v proizvodnji delajo po šest ur. Njihovo delo je priznano: prejeli so mednarodno nagrado za dizajn Red Dot, bili med lanskimi finalisti DesignEurope in novembra prejeli nagrado Top 5 ljubljanskega pohištvenega sejma Ambient.
Spočiti za več idej in večjo kakovost
Najbolj vidni učinek krajšega delovnika? "Ljudje so manj utrujeni, naredi pa se enako kot prej," pravi Matej Feguš, da druge, bolj dolgoročne učinke še spremljajo. Krajši delovnik je del širše strategije podjetja, da z manj - surovinami in energije - naredijo enako in še naprej napredujejo. "Osebno me zanimajo širši družbeni učinki: koliko več časa so ljudje lahko z družinami, koliko je zato manj psihičnih pritiskov in utrujenosti ter koliko je zaradi tega več inovativnosti in kreativnih rešitev. Videli smo, da so pri razvoju več sodelovali tudi sodelavci, ki prej morda niso bili tako zelo vpleteni," našteva pomen izobraževanj in enakopravnih, horizontalnih odnosov, kjer ljudje poznajo svoje odgovornosti, širše načrte in naloge sodelavcev. "Dizajn razumemo kot načrtovanje," pravi podjetnik, da je od dobrega načrtovanja odvisno vse in da je bolj pomembno kot kako hitro, kako dobro je nekaj narejeno.
"Ljudje danes naredimo bistveno več kot pred petdesetimi leti. Te analize nam manjkajo. Za koliko se je v posameznih sektorjih zaradi industrializacije in robotizacije povečala končna produktivnost? Na področju optimizacije lahko naredimo še ogromno in zame je to edino smiselno področje; vprašati se moramo, kakšna in kdaj je rast lahko vzdržna," opisuje na omejenem planetu nemogoč račun, ki zahteva triodstotno letno rast, ki vodi do 27-odstotne rasti v treh letih in zato do cikličnih kriz. "Bolj verjamem v sodelovanje kot v konkurenco; v dizajn, kot obliko načrtovanja, kot v trg - res pa ta danes postavlja pravila, ki jih pišejo veliki igralci," pravi podjetnik, ki stavi na trajnostne modele razvoja, ki upoštevajo tudi družbene učinke.
Cilj: zadovoljni državljani in državljanke
Med sodelavci, prizna, so tudi tisti, ki želijo delati več in so jim v interesu plačane nadure. Pojasni, pri tem veljajo zakonske omejitve. Z dolgoletnimi izkušnjami in sodelavci v proizvodnji, ki se približujejo upokojitvi, vedo, kako dragoceni so sodelavci ter zdravo in varno delovno okolje. "Sodelavec, ki je nekaj let pred upokojitvijo, je bil zaradi zdravstvenih težav invalidsko upokojen, tako da dela štiri ure na dan. Če odmislim delo, je zaradi poškodovanosti, ki je posledica preteklih preobremenitev pri delu, kakovost njegovega življenja bistveno slabša, kot bi bila, če mu prej ne bi bilo treba delati toliko in tako, da je to pripeljalo do teh poškodb," našteva še višje cene v odvisnosti, depresijah in samomorih, do katerih lahko prav tako privedeta izčrpanost in sledeče omejitve glede zmožnosti za delo.
"O teh družbenih cenah uničenih ljudi se nihče ne vpraša," poudari Matej Feguš družbeno vpetost vseh delovnih okolij. Na nič manj kot na vse to želijo vplivati in doprinesti k spremembam za kakovostnejše in boljše življenje. "Tako poskrbiš za ljudi. Če bodo izčrpani in poškodovani, bo to pomenilo večjo obremenitev tudi za zdravstveno blagajno. Ta del bi bilo zanimivo raziskati in analizirati," izpostavi vprašanje, ki ga zanima: koliko zdravstvenih težav lahko prihranimo starostnikom čez nekaj desetletij - in s tem družbi, če uvedemo šesturni delovnik? Vztraja, da nas mora zanimati cel sistem.
"Gre za zadovoljstvo, za boljše odnose, manj prometnih nesreč, manj odvisnosti od drog, manj ločitev in izgubljenih mladih zaradi odsotnih staršev - vse to je povezano tudi s stresom na delovnem mestu. To bi veljalo raziskati - a dvomim, da bi bili presenečeni nad rezultati," verjame v zadovoljstvo, ki ga prepozna v okolju, ki ga obkroža. Šesturni delovnik, verjame, je tudi politično vprašanje: "Sam ločim med politiki, ki se zavzemajo za interese ljudi, in tistimi, ki se zavzemajo za interese kapitala, ki se vse bolj kopiči pri manjšini. Vsa človeška življenja so enako vredna - to je izhodišče. Nisem za to, da se omeji delavce, ki želijo delati. A verjamem, da bi se v naši družbi ljudem moralo dati možnost, da delajo po šest ur."
