Srečko Klapš
Predstavniki slovenske avtomobilske industrije, ki v okoli 350 podjetjih zaposlujejo preko 40.000 ljudi, so včeraj na Gospodarski zbornici Slovenije opozorili na težaven položaj. V mesecu maju namreč beležijo tudi do 50-odstotni in večji padec naročil. Zato naj bi bilo ogroženih deset tisoč delovnih mest.
"Proizvodnja v aprilu je za 60 odstotkov nižja od lanske aprilske, majska enako, za junij so naročila prav tako 50 odstotkov nižja, za julij pa nihče ne ve, kako bo. Potem ko je bilo prvo četrtletje še dobro, bo drugo katastrofalno, medtem ko se bomo v drugem polletju vsi borili za preživetje," opozarja Radovan Bolko, predsednik uprave Kolektor Groupa.
Poslovni model ne more sloneti na upanju
Po besedah Iztoka Seljaka, direktorja Hidrie Holdinga, se prav tako soočajo s podobnim upadom proizvodnje, četudi so ves čas epidemije neprekinjeno proizvajali: "V aprilu je izguba znašala okoli 20 odstotkov realizirane prodaje, podobno izgubo bomo beležili tudi v maju in juniju. In to so številke po subvencijah za čakanje na delo doma, sicer bi bilo še bistveno slabše. Dokler ne bodo zaživeli trgi v Veliki Britaniji in Nemčiji, tudi v Sloveniji ne bo izboljšanja," pove Seljak.
40.000 ljudi posredno in neposredno zaposluje slovenska avtomobilska industrija, od tega je 10.000 delovnih mest v nevarnosti.
4 milijarde evrov prihodkov ustvari letno.
300 podjetij prispeva k nacionalni ekonomiji, 10 odstotkov BDP-ja in 20 odstotkov izvoza.
40- do 50-odstotni padec naročil beležijo, nekateri celo 80-odstotnega.
Predlagajo subvencioniranje nakupa novih in rabljenih avtomobilov
Zato vladi predlagajo, naj ukrep čakanja na delo podaljša, dokler bo avtomobilska industrija imela znatno zmanjšano povpraševanje, s čimer bi se lahko izognili množičnim odpuščanjem. Najpozneje s 1. junijem je treba uvesti ukrep skrajšanega delovnega časa po vzoru nemškega "Kurzarbeita". Skrajšani delovni čas mora biti v času krize prav tako subvencioniran. Zvišanje minimalne plače naj se z interventnim zakonom odloži vsaj do konca leta 2021, saj bi sprejetje zvišanja izničilo druge ukrepe in prizadevanja za ohranjanje delovnih mest. Izplačilo regresa za letni dopust naj bo subvencionirano enako kot izplačila plač.
Likvidnostna sredstva morajo biti zagotovljena takoj in v zadostni višini, banke ne smejo izkoriščati pogojev in služiti na račun že tako oslabljenih podjetij. Vzpostavi naj se investicijski sklad, ki bo omogočal ohranitev investicijskih načrtov podjetij.
EU: 58 milijard evrov izgub dobaviteljev
Po oceni analitične hiše McKinsey bo evropska dobaviteljska avtomobilska industrija zaradi posledic pandemije koronavirusa utrpela za 58 milijard evrov izgub. Kar 76 odstotkov dobaviteljev ocenjuje, da bodo nujno potrebovali državno podporo za vzdrževanje likvidnosti, nekateri pa že poročajo o plačilni nesposobnosti. 90 odstotkov podjetij ocenjuje letošnji upad prodaje za najmanj petino. Več kot polovica (56 odstotkov) jih napoveduje negativne poslovne rezultate, tri četrtine podjetij pa ne vidi možnosti vrnitve v normalno poslovanje prej kot v 12 mesecih. Po izjavah avtomobilskih proizvajalcev bodo posledice covida-19 vplivale tudi na razvoj novih vozil in uvajanje teh v proizvodnjo. To bo upočasnilo vlaganja v kadre in tehnološko opremo ter oslabilo razvojni potencial gospodarstva in držav.
