Več kot dva tisoč življenj odraslih in še več kot 150 otroških so rešili v ljubljanskem kliničnem centru v zadnjih tridesetih letih s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Ta način zdravljenja je eden najbolj učinkovitih, za mnoge bolnike pa tudi edini, so poudarili ob praznovanju obletnice prve tovrstne presaditve pri nas.
Če hematološki bolnik dobi gripo
Kako lahko uspešen program nastane skorajda iz nič, je ilustriral predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo interne klinike dr. Samo Zver. Pokazal je začetne protokole primarija Jožeta Pretnarja, ki so bili natipkani na nekaj straneh, podobno kot če bi študente medicine učili le o tem, kako prepoznati le dobro polovico bolnikov, ki imajo težave s srcem. Vseh primerov, ki so pred leti odstopali od klasičnih, pa se je moral Pretnar lotiti z lastno intuicijo, lastnim študijem in s pomočjo kolegov v Angliji ali Nemčiji, če se mu je kdo oglasil na telefon, je pripovedoval Zver. "Bil je še mlad - in namesto da bi doma užival, je delal medicino. To je danes redko vidno. Naši zdravniki se prevečkrat vprašajo, kaj bomo dobili za plačilo, koliko je to nadur in zakaj jaz. Nekaj moraš čutiti, da to počneš. Živimo v neki čudni družbi. Saj razumem, da ima vsak svojo družino in je prav, da je prva, ne nazadnje tudi delamo zato, da dobimo osebni dohodek in si naredimo življenje s tistimi, ki jih imamo najraje, lepo. A včasih je treba narediti tudi nekaj zunaj tega rubikona, nekaj, kar je prav," je dejal Zver, ki sicer dela z zagnano mlado ekipo.
Šivanka v kupu sena
Pri presaditvi krvotvornih matičnih celic od začetka sodeluje tudi zavod za transfuzijsko medicino, pojasnjuje strokovna direktorica zavoda Polonca Mali: "Prvi odvzem krvotvornih matičnih celic prek kostnega mozga je bil izveden v sodelovanju naših pionirjev s hematološko kliniko." Na zavodu deluje tudi register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija Donor, ki se je "v zadnjih letih pomladil in dopolnil", 20 tisoč potencialnih darovalcev naj bi po izračunih genetskega materiala zadostovalo za populacijo v Sloveniji, da bi za naše bolnike darovalca našli doma. Iskanje ustreznega darovalca je sicer še vedno podobno početje kot iskanje šivanke v kupu sena, čakati ga je treba tudi nekaj mesecev, čeprav iskanje steče takoj, ko je jasno, da bo bolnik zdravljen na ta način.
Investicija vredna okoli deset milijonov evrov
Generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder je potrdil, da se srečujejo tako s prostorskimi izzivi za umestitev najtežjih pacientov v dnevni oskrbi kot s pomanjkanjem subspecialistov: "Na tem področju bo treba naše kapacitete popolniti - število teh pacientov namreč iz leta v leto narašča." Pojasnil je, da bodo za reševanje prostorske stiske oddelka najverjetneje usposobili oziroma adaptirali eno od stavb, ki v njihovem kompleksu sameva že nekaj desetletij, kar se je izkazalo za najbolj racionalno in najhitrejšo rešitev. Kdaj bo adaptacija končana, je težko predvideti, saj je projekt še na začetku.
Devet do deset milijonov evrov bo stala prenova zgradbe, je povedal predsednik vlade Šarec: "Treba bo najti ta sredstva in zaključiti investicijo, saj bi omogočila boljšo obravnavo pacientov, kar je vsem v interesu. Obljub, kdaj to bo, ne morem dati. V Sloveniji smo bili predolgo priča praksam, da so nekateri postavljali datume, potem pa tega ni bilo. Naš cilj je, da to naredimo v razumnih rokih, ne bo pa enostavno." Predsednik vlade je dodal, da je uspešno delo pri programu dokaz, da v kliničnem centru in slovenskem zdravstvu "vendarle ni vse tako slabo, kot poslušamo".
"Včasih je treba narediti nekaj tudi nekaj zunaj tega rubikona, nekaj, kar je prav"