Uroš Esih
Po dopoldanskem ocenjevalnem sestanku koordinatorjev političnih skupin je zaokrožila neuradna informacija, da je kandidat za komisarja za krizno upravljanje Janez Lenarčič dobil pozitivno oceno odbora Evropskega parlamenta za razvoj, ki ga je zaslišal. Uradna ocena bo sicer znana 17. oktobra, a neuradne informacije v tako imenovanem bruseljskem mehurčku hitro pronicajo do novinarjev. Lenarčiča so tako podprle vse politične skupine, razen skrajno desne Identiteta in demokracija, kjer prevladuje stališče, da bi morali biti do humanitarne pomoči upravičeni predvsem državljani EU.
Da pa predsednik parlamentarnega odbora za razvoj Tomas Tobe, ki je zaslišal Lenarčiča, ni imel nobenih posebnih vsebinskih očitkov, je bilo jasno v sredo pozno zvečer, ko je podal krajšo izjavo, v kateri je izpostavil, da je šlo za dobro izmenjavo mnenj. "Če ne bo novic, je to dobra novica," je povedal Tomas Tobe, kar pomeni, da manj ko se govori o predstavitvi in zaslišanju kandidata, bolj je sprejemljiv za večino. "Jasno je bilo razvidno, da je Lenarčič naredil svojo domačo nalogo, kar se je poznalo tudi v njegovem zaslišanju, saj v njem pravzaprav ni bilo spornih trenutkov," pa so ocenili v vplivnem bruseljskem Politicu.
Z današnjim pozitivnim mnenjem za Lenarčiča se bodo verjetno dokončno ustavile špekulacije o morebitni zamenjavi resorja. O možnosti zamenjave resorja, v obtoku so ugibanja o morebitni menjavi za širitveni resor, je Lenarčič po zaslišanju dejal, da je osredotočen na krizno upravljanje, da ga ta resor zanima in mu je všeč. Dodal je, da osebno ne čuti nobene potrebe po menjavanju resorjev in da misli, da je eno zaslišanje kar dovolj. S tem je posredno, predvsem pa diplomatsko odgovoril zunanjemu ministru Miru Cerarju, ki je za mnoge presenetljivo le dan pred zaslišanjem slovenskega kandidata izjavil, da je njegov resor sicer pomemben z vidika Evropske komisije in EU, nima pa politične teže za samo Slovenijo, kot bi jo imel kak drug resor, ter da bi lahko bila morebitna sprememba Lenarčičevega resorja dobrodošla.
Za razliko od Cerarja, ki nikoli ni zanikal komisarskih ambicij in do danes Lenarčiču še ni čestital za zagovor, je to storil predsednik vlade Marjan Šarec. Lenarčiča, ki ga je sam osebno izbral za slovenskega kandidata, je pohvalil za odlično zaslišanje in spomnil na vse "pametne", ki so razpredali o tem, kako Lenarčiču ne bo uspelo.
Evropski parlament bo o celotnem komisarskem paketu Ursule von der Leyen glasoval 23. oktobra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Za potrditev je potrebna večina glasov evropskih poslancev, glasuje pa se s poimenskim izrekanjem. Po potrditvi v Evropskem parlamentu komisijo formalno imenuje Evropski svet s kvalificirano večino.
Kredibilen in strokoven
Ljudmila Novak (NSi/EPP): "Nastop Lenarčiča ocenjujem kot kredibilen in strokoven. Dobro je, da ima Slovenija strokovnega kandidata za komisarja. A od Lenarčiča pričakujem, da bo besede tudi udejanjil. Predvsem želim in pričakujem, da bo denar, namenjen za humanitarno pomoč nevladnim organizacijam, porabljen transparentno. Žal prevečkrat slišimo, da različne nevladne organizacije s kroženjem denarja oziroma s preusmerjanjem finančnih tokov na druge akterje podpirajo organizacije, ki ne delajo v prid vrednotam EU."
Eden najmočnejših
Milan Brglez (SD/S&D): "Zadovoljen sem bil z Lenarčičevimi odgovori, saj je pokazal, da je na področju kriznega upravljanja suveren, hkrati pa kriznega upravljanja ne razume le kot odpravljanje naravnih nesreč, ampak mu pridaja tudi komponento človekovih pravic. To je na ravni EU novost. Veseli me tudi, da je Lenarčič poudaril, da je treba na področju kriznega upravljanja sodelovati z nevladnimi organizacijami, lokalnimi partnerji in tudi zasebnim sektorjem. Po tem, kar sem do zdaj videl in slišal na zaslišanjih, je Lenarčič eden najmočnejših členov prihodnje Evropske komisije."
Spretno in suvereno
Romana Tomc (EPP/SDS): "Lenarčič je brez težav prestal zaslišanje, njegovo predstavitev ocenjujem kot zelo dobro. Na vprašanja je odgovarjal spretno in suvereno, nikoli mu ni zmanjkalo vsebinskih argumentov. Glede na to, da niti Lenarčič osebno niti resor, ki ga bo vodil, pred zaslišanji nista veljala za kritična, ni bil deležen posebnih napadov ali neprijetnih vprašanj. Šibek interes za vsebino dela resorja in za načrte bodočega komisarja je, žal, pokazala tudi skromna zasedenosti dvorane med zaslišanjem. Škoda le, ker ni odgovarjal v slovenščini, saj bi lahko."
