Jasmina Detela
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je na razpis za oblikovanje lesnopredelovalnih centrov prejela sedem nezavezujočih ponudb potencialnih strateških partnerjev. Z odzivom so zadovoljni, ne razkrivajo pa, kdo je ponudbe oddal. Po naših podatkih je med ponudniki tudi koroško podjetje Lesoteka s sedežem v Slovenj Gradcu, ki ima žago za razrez lesa v Otiškem Vrhu, kjer bi bila tudi lokacija potencialnega lesnega centra.
Proizvajali bi križno lepljene plošče
Kot nam je potrdil direktor Žan Pritržnik, so nezavezujočo ponudbo oddali: "Zainteresirani smo, da naredimo skupno podjetje s SiDG. Proizvajali bi križno lepljene plošče za gradnjo lesenih objektov (vrtce, hiše ...). Zdaj jih kupujemo v tujini, saj v Sloveniji ni proizvodnje. Na lokaciji v Otiškem Vrhu že imamo žago, ki jo bomo posodobili oziroma nadgradili." Spomnimo, da je vlada decembra lani v načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila tudi projekt Žaga Otiški Vrh in mu odobrila sofinanciranje upravičenih stroškov v višini 2,19 milijona evrov. Gre za nepovratna sredstva. Celotnem projekt nadgradnje zmogljivosti žage v Otiškem Vrhu je sicer ocenjen na okoli 15,26 milijona evrov. Naložba bo omogočala, da se bodo zmogljivosti razreza lesa s 40 tisoč kubičnih metrov povečale na okoli 100 tisoč kubičnih metrov. Zagnali bi jo leta 2024. SiDG je konec lanskega novembra objavil javni poziv za sodelovanje strateških partnerjev pri vzpostavitvi enega ali več lesnopredelovalnih centrov. Rok za oddajo nezavezujočih prijav je bil 31. januar. V primeru interesa bodo centri vzpostavljeni prek novoustanovljenih družb, v katerih bo imel SiDG manjšinski lastniški delež. Kot je znano, bi jih lahko vzpostavili na Dolenjskem, Štajerskem, Notranjskem in Koroškem. "Z odzivom smo zelo zadovoljni. Število prejetih prijav kaže na to, da slovenska podjetja potrebujejo strateškega zaveznika, se ne branijo državnega kapitala in imajo potrebo po stabilni dobavi surovine za svoj razvoj in poslovanje glede na stanje lastniške razdrobljenosti gozdov in tudi možnosti dobav lesa," je dejal finančni direktor SiDG Andrej Janša. V naslednjih tednih, predvidoma dveh, bo finančni svetovalec pri izvedbi javnega poziva, to je Deloitte svetovanje, izvedel strokovni pregled prejetih prijav in jih razvrstil glede na merila, ki so jih zapisali v pozivu. V SiDG predvidevajo, da bodo najkasneje v začetku marca pozvali potencialne strateške partnerje z najboljšimi idejnimi poslovnimi načrti v drugo, zavezujočo fazo za pripravo dokončnega dogovora glede oblikovanja lesnega centra. Če epidemiološke razmere ne bodo oteževale dela, predvidevajo podpis družbeniške pogodbe z enim ali več strateškimi partnerji do konca marca.
Največ kupcev doslej
Lastniki gozdov iz Slovenije in tudi tujine so na lokacijo letošnje licitacije vrednejšega lesa - na travnik ob Podgorski cesti pri Slovenj Gradcu - pripeljali okoli 6840 kubičnih metrov lesa ali 6353 hlodov. Kot je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije, je to za okoli 100 kubičnih metrov manj kot pred dvema letoma, ko so bile količine rekordne. Letošnja licitacija - že 16. zapored - bo torej po zbrani količini hlodovine druga največja doslej. So pa letos zabeležili rekordno število ponudb, oddalo jih je kar 55 kupcev (lani 46) iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Švice, Nemčije, Madžarske, Slovaške in Italije. Sicer je na letošnji licitaciji največ hlodov hrasta, sledijo smreka, gorski javor in jesen. "Lastniki so pripeljali zelo kvalitetne hlode, med njimi so tudi zelo dragi. Pričakujemo odlične cene, najvišje bodo zagotovo znova dosegli gorski javorji," je prepričan Jeromel. Rezultati letošnje licitacije bodo znani 18. februarja, ko organizatorji načrtujejo tudi zaključni dogodek.
SiDG z rekordnim dobičkom
Kot še dodajajo, v tem trenutku še ne morejo oceniti, v kateri regiji bi lesni center lahko vzpostavili in kako velik bi lahko bil, saj je ta odločitev vezana na rezultat pogajanj s strateškim partnerjem v zavezujoči fazi postopka. Družba SiDG, ki gospodari z državnimi gozdovi, je v lesne centre pripravljena vstopiti z vložkom v višini 7,4 milijona evrov in zagotovitvijo 20.000 kubičnih metrov sušenega žaganega lesa letno. Družba SiDG je sicer po prvih ocenah poslovno leto 2021 zaključila z rekordnim čistim dobičkom 14 milijonov evrov, kar je 87 odstotkov več kot leto pred tem in 83 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Prihodki so v letu 2021 znašali 71 milijonov evrov, leto pred tem pa 57 milijonov evrov. Plan poslovanja je sicer predvideval prihodke v višini 64 milijonov evrov. Odhodki družbe so znašali 54 milijonov evrov, kar je skladno s planom poslovanja. Obseg gozdne proizvodnje je bil skladen z načrtom. SiDG je lani posekal 1,1 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, kar je primerljivo z letom 2020. Lesnopredelovalni industriji je bilo po dolgoročnih prodajnih pogodbah prodanih okoli 900.000 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, kar predstavlja 85 odstotkov prodaje. Družba je konec minulega leta prvič organizirala lastno dražbo vrednejših sortimentov, ki je glede na dosežene cene hlodovine presegla pričakovanja. Skupaj s hčerinsko družbo Snežnik Kočevska Reka pa v tem letu pričenja odkup in prodajo gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov. Lastnikom zasebnih gozdov bo SiDG, ki sicer gospodari z vsemi državnimi gozdovi v Sloveniji, ponudil možnost odkupa lesa na kamionski cesti ali na panju, ki vključuje tudi storitev sečnje in spravila. Kot je poudaril glavni direktor SiDG Robert Tomazin, si bodo prizadevali z zasebnimi lastniki gozdov vzpostaviti dolgoročno sodelovanje na podlagi poštenega in profesionalnega pristopa ter plačilne discipline. "Naše ključne prednosti na trgu odkupa lesa iz zasebnih gozdov bodo poštena izmera in ocena kakovosti hlodovine, konkurenčne odkupne cene brez posrednikov, zanesljivo plačilo v dogovorjenih rokih in izpeljava celotnega prevzemnega postopka vključno z odvozom gozdnolesnih sortimentov," je povedal Tomazin.
