Liberalizacija iger na srečo razburja javnost, poslanci še brez dokončne odločitve

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je poudarila, da je poglavitni cilj novele zakona o igrah na srečo, da se nadgradi pravni okvir in nadzor prirejanja iger na srečo, poveča varstvo potrošnikov ter vpliva na boj proti goljufijam in pranju denarja. Po novem bi klasične igre na srečo namesto dveh prirejalo največ pet prirediteljev. "S predlogom novele se zagotavlja tudi več denarja za šport, športnike in humanitarne organizacije," je zatrdila Hostnik Kališkova, ki je predlagala, da poslanci danes opravijo tudi tretjo obravnavo predloga zakona, a do tega na koncu ni prišlo. Poslanec SDS Tomaž Lisec je najprej predlagal preložitev glasovanja na eno od naslednjih sej, a njegov predlog ni bil sprejet. Zadostne podpore ni dobil niti vladni predlog, da se odločanje o zakonu v celoti opravi že na tokratni redni seji. Ali bodo načrtovane spremembe uveljavljene, bo torej znano na marčevski seji državnega zbora.

FŠO in FIHO ostro proti predlaganim spremembam

Poslanci so hkrati iz predloga zakona črtali določilo, da bo morebiten izpad sredstev za Fundacijo za šport (FŠO) in Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO), ki se praktično financirata le iz koncesijskih dajatev iz iger na srečo, pokril državni proračun. Namesto tega zdaj na predlog LMŠ, SD, SAB in nepovezanih poslancev v zakonskem besedilu piše, da je treba pri določitvi stopnje koncesijske dajatve med drugim upoštevati tudi vpliv na financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. V FŠO in FIHO noveli zakona sicer ostro nasprotujejo. "Prav zaradi dejstva, da predstavlja delež Loterije Slovenije in Športne loterije vsako leto okrog 90 odstotkov vseh koncesijskih dajatev, lahko morebitne spremembe zakonodaje na tem področju zelo negativno vplivajo na delovanje fundacije v prihodnosti, posledično pa tudi na delovanje različnih športnih organizacij," je dejal predsednik sveta FŠO Aleš Remih.

Po njegovih besedah bo v primeru negativnega vpliva sprememb na FŠO najbolj prizadet vrhunski šport: "Zadnja sprememba na tem zakonodajnem področju se je zgodila leta 2013, ko je državni zbor sprejel dodatni desetodstotni davek na srečke. Ta odločitev še danes pušča posledice na delovanje športnih organizacij, saj je FŠO, ki je eden glavnih stebrov sofinanciranja športa v Sloveniji, od takrat dalje zaradi tega davka prikrajšana za več kot 16 milijonov evrov, ki bi bili drugače prek razpisov fundacije namenjeni slovenskemu športu." Tudi Svet FIHO ostro nasprotuje predlagani noveli, saj bi liberalizacija trga klasičnih iger na srečo ogrozila dolgoročno stabilnost in avtonomijo financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij, hkrati pa bi se povečale tudi negativne posledice prirejanja iger na srečo za javno zdravje.

Državni svet napoveduje odložilni veto

Nasprotovanje noveli so med drugim izrazili tudi v Združenju mestnih občin Slovenije: "Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, poleg tega pa je iz gradiva tudi jasno razvidno, da predlagatelj ni pripravil potrebne ocene tveganja za vse deležniki niti ni ocenil finančnih posledic in s tem povezanega vpliva na proračune občin." Predsednik odbora za finance Robert Polnar iz vrst DeSUS je opozoril, da predlogu nasprotuje tudi državni svet, ker da bodo spremembe imele negativne posledice na širšem področju socialnega, invalidskega in humanitarnega varstva ter lahko negativno vplivajo tudi na višino koncesijskih dajatev, iz katerih se financirajo športne organizacije. "Glede na navedeno državni svet podpira obstoječo ureditev organiziranja klasičnih iger na srečo in zavrača predlagane spremembe. V državnem svetu se niso opredeljevali do vloženih amandmajev, so pa že na seji odbora za finance napovedali vložitev odložilnega veta, v kolikor bo zakon v predlaganem besedilu sprejet," je dejal Polnar. Ob tem je spomnil, da so nekateri člani odbora za finance pristojnega ministra Andreja Širclja vprašali, ali so v ozadju novele zakona parcialni oziroma osebni interesi. Šircelj je po navedbah Polnarja takrat pojasnil, da v ozadju predloga zakona ni nobenih parcialnih interesov in da vstop tujega prireditelja ni predviden.

Karitas opozarja na nekaj milijonski izpad sredstev

Proti predlogu zakona so se izrekli tudi v Slovenski karitas, kjer so predlagane spremembe zakona o igrah na srečo označili za "nesprejemljive in škodljive za širšo družbo". Kot so poudarili, se z ukrepi krepita predvsem tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je nedopustno iz vidika širjenja zasvojenosti. "Tovrstna dejavnost, ki mora biti zaradi negativnih posledic regulirana, je v Sloveniji dobro urejena oziroma zamejena in ustrezno kontrolirana s strani države." V primeru sprejema novele predvidevajo negativne finančne učinke za koncesije in še večji premik igralcev na bistveno bolj tvegane posebne igre in športne stave na internetu: "To pomeni konkretno vsaj nekaj milijonski izpad za družbeno koristne namene na račun dobičkov, dobitkov in oglaševanja prirediteljev. To bo prizadelo predvsem uporabnike storitev humanitarnih in invalidskih organizacij," so opozorili v Slovenski karitas. Spremembam med drugim nasprotujejo tudi v Rdečem križu Slovenije.

Leva opozicija: Zakona ne podpira nihče, razen poslancev SDS in ministra Širclja

Novelo zakona je v državnem zboru danes zagovarjal poslanec SDS Marko Pogačnik. Med drugim je povedal, da zakon rešuje obstoječe stanje in sistem igralništva v Sloveniji, ki da ni organiziran optimalno. "Od leta 2008 do danes so se bruto prihodki od iger na srečo zmanjšali za približno sto milijonov evrov. Gre za upad prihodkov za več kot 23 odstotkov. S tem so se znižali prihodki za humanitarne organizacije. Ti prihodki se niso zmanjšali, ker bi se igralništvo oziroma igre na srečo v Sloveniji zmanjšale, ampak ker so se v zadnjih desetih in 15 letih igralci iz Slovenije preselili v tujino," je dejal Pogačnik in dodal, da se bo z uveljavitvijo zakona kar nekaj Slovencev, ki igre na srečo igrajo v tujini, vrnilo nazaj v Slovenijo, s tem pa se bodo povečali prihodki za humanitarne in športne organizacije. Ob drugem branju novele je sicer manjkalo kar nekaj koalicijskih poslancev, kar sproža ugibanje, ali v koalicijskih vrstah sploh obstaja zadostna podpora za sprejem zakona.

Poslanec Levice Primož Siter je medtem opozoril na številne kritike na račun novele: "Tega zakona ne podpira nihče. Ne podpirajo ga sindikati zaposlenih v igralniški dejavnosti, ne podpira ga lokalna skupnost, ne podpira ga državni svet, v glavnem ga ne podpiramo poslanci." Nepovezana poslanka Janja Sluga je menila, da vlada po nepotrebnem vtika svoj nos v trg iger na srečo: "Področij, kamor bi ga morala, ker ji je to naložilo ustavno sodišče, govorim o zakonu o nalezljivih boleznih, pa se vlada izogiba. Takšnih primerov je v tem mandatu oziroma v času vladanja te vlade kar precej." Poslanec SD Matjaž Nemec je ocenil, da je novela zakona škodljiva in nerazumna: "Ni enega subjekta, ki bi te spremembe podpiral, razen poslanske skupine SDS in njenega ministra. Upravičeno se lahko sprašujemo, ali gre za tipičen lobističen zakon, kjer v relativno dobro urejeno področje posegamo tako, da preferiramo enega ponudnika, ki bi bil lahko vnaprej izbran ali pa je zelo blizu vodilnim v državi."