Zadnje javnomnenjske raziskave Desusu ne pripisujejo praktično nobenih možnosti za preboj parlamentarnega praga. V stranki upokojencev, ki se je v državni zbor prvič uvrstila na parlamentarnih volitvah leta 1996, od takrat pa je sodelovala v vseh vladah razen tiste, ki jo je vodil Andrej Bajuk, lahko pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami upajo kvečjemu na odstotek podpore, ki jim prinaša pravico do financiranja iz državnega proračuna. "Kaj bo v nedeljo, ne vem. Mi smo pošteno odigrali to igro, medtem ko so se nekateri že tri mesece pred volitvami reklamirali oziroma prelepili celo Slovenijo z jumbo plakati. Glede na to, da je bila stranka sesuta, ko smo jo prevzeli, smo naredili vse v okviru možnosti, ki jih imamo v tem trenutku," razlaga predsednik Desusa Ljubo Jasnič, ki se za poslanski mandat poteguje v Ilirski Bistrici.
Jasnič: Stranka je bila zavožena
Po vstopu stranke v vlado Janeza Janše, ki je svoj mandat nastopila marca predlani, se je za Desus začelo burno obdobje. V samo letu dni in pol so se na čelu stranke zamenjali kar trije predsedniki in trije začasni zastopniki, spori med vodstvom stranke in poslansko skupino, ki je kljub izstopu Desusa iz koalicije v parlamentu še naprej podpirala Janševo vlado, pa so se nadaljevali tudi po tem, ko je junija lani krmilo stranke prevzel Jasnič. "Zadnji dve oziroma tri leta je bila stranka zavožena. Zaradi tega smo se tudi opravičili, ampak to nam nič kaj dosti ne pomaga. Ljudje mislijo, da je treba voliti tistega, ki ima moč, in verjetno bo zaradi tega prišlo do nekaterih sprememb," ocenjuje Jasnič. Stranka se je pred tokratnimi volitvami razšla s svojimi poslanci. Ivan Hršak in Branko Simonovič, ki bo kandidiral za nov poslanski mandat, sta namreč prestopila v stranko Naša dežela, ki jo vodi nekdanja predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Robert Polnar, ki so ga iz Desusa izključili decembra predlani, a je ostal član strankine poslanske skupine, zdaj kandidira na listi SNS, Jurij Lep, ki je po izstopu iz stranke odšel med nepovezane poslance, pa na listi stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob.
Interesi upokojencev in jeziček na tehtnici
Čeprav so jasne projekcije, da naj bi stranka na nedeljskih volitvah pristala med poraženci, je Jasnič prepričan, da še ni vse izgubljeno: "Ogromno smo hodili po terenu. Glede na obiske stojnic in na udeležbo starejših ljudi, ki pridejo, mislim, da se zna mogoče spet zgoditi kakšno presenečenje in da verjetno ne bo problem, da se pride do financiranja države." A to je slaba tolažba glede na to, da Desus, ki bo maja praznoval 31. obletnico ustanovitve, ne bo več pomemben igralec na političnem parketu. Najboljši izid na volitvah je stranka upokojencev dosegla leta 2014, ko je pod vodstvom Karla Erjavca osvojila 10,18 odstotka glasov in postala tretja najmočnejša politična sila v državi.
Slabih osem let kasneje o zlatih časih stranke upokojencev ni ne duha ne sluha, izpad iz parlamenta pa bi ne nazadnje lahko vodil tudi v dokončen razpad Desusa. Jasnič sicer zagotavlja, da se to ne bo zgodilo in da bo stranka v vsakem primeru novo priložnost za uspeh iskala na jesenskih lokalnih volitvah, ob tem pa poudarja, da bo slovenski politični prostor v primeru izpada Desusa iz parlamenta prikrajšan za stranko, ki je bila jeziček na tehtnici, ko je šlo za razmerje med levico in desnico, upokojenci pa bodo ostali brez stranke, ki je tri desetletja zastopala njihove interese. "Bojim se, da čez mesec dni nihče več ne bo vedel, da so ranljivi del naše družbe. Za to je skrbel Desus," še dodaja Jasnič.