Vanessa Čokl
"Možno je, da je vstop v brezno pod Macesnovo gorico pri določenem delu politike in njihovih predhodnikih sprožil panično reakcijo, ki smo jo doživljali že ob vstopu v rov sv. Barbare v Hudi jami," premierju Marjanu Šarcu piše predsednik vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman. Ve se: zelo verjetno bo Macesnova gorica v Kočevskem rogu potrjeno veliko morišče in grobišče Slovencev ob koncu druge svetovne vojne, v povojnih pobojih. Sredi oktobra so jamarji vstopili v jamski prostor, kjer je umrlo vsaj šest žrtev pomora vojnih ujetnikov Slovenske narodne vojske v tem breznu. V jami so bili potem tudi pripadniki posebne enote policije. "Od tistih, ki so obstreljeni ali celo brez hujših ran preživeli padec v brezno, se jih je rešilo vsaj sedem. Njihova pričevanja lahko povežemo z letošnjimi odkritji v jami. S tem smo dobili novo potrditev, da je brezno pri Macesnovi gorici - in pač ne Kren - morišče in grobišče Slovencev v Kočevskem rogu. Macesnovo gorico kot morišče in grobišče Slovencev potrjujejo tudi rezultati arheoloških in topografskih raziskav," tako Dežman.
In kot rečeno, spet večne težave komisije s politično (ne)voljo. Vladno komisijo bi moralo po (zadnjem) zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev servisirati - pustimo za hip logiko - ministrstvo za gospodarstvo. Pa je (spet) ne, opozarja predsednik. Namesto tega so deležni ignoriranja in arogance tajnika komisije, ki je uslužbenec ministrstva. To pa je velik razlog, da komisijo skrbi za uresničitev letošnjega in za program 2020.
Novi zakon sam po sebi je po Dežmanu sicer vsaj v startu - dobra tri leta je od tega - omogočil učinkovito nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč ter izkop in pokop posmrtnih ostankov umorjenih. Do konca leta 2018 je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč, iz 129 je bil opravljen delni ali celotni prekop žrtev, v 104 je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov.
Če upoštevamo vse umorjene v rovu sv. Barbare in iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, ki so bili deloma odkriti še pred uveljavitvijo zakona, so bili odkriti posmrtni ostanki vsaj 2532 ljudi. Pokopanih je 1615. Odkritih je bilo več tisoč predmetov. 162 grobišč in morišč je bilo urejenih v naravi.
Toda: zaradi neaktivnosti gospodarskega ministrstva ni sporazuma o predaji predmetov, odkritih pri raziskavah prikritih morišč in grobišč ter izkopu umorjenih, muzejem. Ni standardov za urejanje grobišč, usklajenih z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Ni vzpostavljen dokumentarni in administrativni sistem, po katerem bi steklo zbiranje podatkov. "Zaradi neaktivnosti ministrstva se Mestna občina Ljubljana norčuje, ko ne dovoli pokopa posmrtnih ostankov umorjenih Romov na pokopališču Žale. Tako se nam dogaja, da so živi Romi v Ljubljani sprejeti z vsemi častmi, umorjeni Cigani pa za Mestno občino Ljubljana ostajajo osovraženi drugi." In tako naprej.
