Madžarska banka OTP prevzema Novo KBM. Z lastniki mariborske banke ameriškim skladom Apollo in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) so že podpisali pravno zavezujočo pogodbo, so sinoči sporočili iz OTP in zapisali še, da gre za najpomembnejši prevzem v zgodovini skupine, s katerim postajajo vodilni igralec na slovenskem trgu. Kupnine niso objavili, po pisanju Reutersa pa naj bi OTP za Novo KBM plačala okoli milijardo evrov. Transakcija bo zaključena v drugem četrtletju prihodnjega leta, ko v OTP pričakujejo, da bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja regulatorjev. S tem bodo nadaljevali tudi rast v regiji: "Po nakupu Nove KBM lahko rastemo hitreje od konkurentov. Zato proučujemo možnosti nadaljnjih prevzemov v regiji," je napovedal László Wolf, namestnik izvršnega direktorja banke OTP.
19 milijonov strank in 1700 poslovalnic
"Podpis pogodbe v tej fazi za stranke Nove KBM ne prinaša nobenih sprememb. Nova KBM tako posluje kot običajno," so posel potrdili tudi v Novi KBM. John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je dodal, da so v zadnjih letih presegli vse svoje strateške cilje, več kot podvojili bilančno vsoto, uspešno pripojili in integrirali štiri banke, vključno z nedavno pripojitvijo Abanke.
Ko bo prodaja sklenjena, bo banka OTP, ki jo vodi madžarski milijarder Sandor Csanyi, skupaj z nedavno prevzeto SKB, z 29-odstotnim tržnim deležem in 13 milijardami evrov bilančne vsote celo prehitela NLB. Spomnimo da je OTP francoski Societe Generale za SKB plačal 323 milijonov evrov, po prevzemu pa je Csanyi v Ljubljani na tiskovni konferenci napovedal naskok na 25- do 30-odstotni delež. Preden bi mu to uspelo, se je potegoval še za Abanko, a kot smo izvedeli lani na obisku sedeža Skupine OTP v Budimpešti, bil za desetino ali dobrih 40 milijonov evrov prekratek.
- 29 -odstotni delež imata skupaj.
- 12,9 milijarde evrov znaša njuna bilančna vsota, medtem ko je ima NLB za 11 milijard evrov.
- 245 milijonov evrov čistega dobička sta dosegli lani.
- 3007 ljudi zaposlujeta in imata 142 poslovalnic po državi.
Skupina OTP velja za največjo finančno skupino v Srednji in Vzhodni Evropi, ki deluje v dvanajstih državah. Z okoli četrtinskim deležem je največja poslovna banka na Madžarskem, celotna skupina pa ima 19 milijonov strank in 1700 poslovalnic.
Csanyi med madžarskimi milijarderji
Sandor Csanyi ima po podatkih revije Forbes pod palcem več kot milijardo evrov premoženja in sodi med najpremožnejše Madžare. Poleg bankirskega posla se spozna tudi na agroživilskega, saj ima v lasti skupino Bonafarm. Poleg salam, poljedelskih proizvodov in živinoreje pridelujejo vina v vinski kleti Csanyi Boraszati. Csanyi se ukvarja še z nepremičninskimi posli, njegova družba je zgradila največje nakupovalno središče v Zagrebu Arena Centar, preko družbe Mentoda Invest pa v Ljubljani gradi projekt Emonika, ki zajema poslovno središče in obnovo ljubljanske avtobusne postaje. Zanima ga tudi nogomet, saj je predsednik madžarske nogometne zveze in vidni funkcionar Uefe, kjer sodeluje z Aleksandrom Čeferinom.
Apollo uresničil napovedi o umiku iz Večera
Kot je znano, sta Apollo in EBRD junija 2015 Novo KBM kupila za 250 milijonov evrov. Nazadnje so za Abanko plačali 444 milijonov evrov oziroma skupaj z dividendami, ki so ostale državi, 511 milijonov. Tako so na slovenskem bančnem trgu lastniško konsolidirali šest bank: Abanko, Vipo, Banko Celje, Poštno banko Slovenije in tedanjo slovensko vejo avstrijske banke Raiffeisen, ki so jo pred tem preimenovali v KBS. Na neki način je bil umik ameriških lastnikov pričakovan in v skladu z njihovimi napovedmi iz aprila 2016, ko je Gernot Lohr, starejši partner v Apollu Global Management, za Večer dejal, da so prišli za pet do sedem let. Šesto leto namreč že teče, odkar je Nova KBM pod ameriškim večinskim lastništvom. S prevzemom Abanke, s čimer se je Nova KBM prebila pod vrh po tržnih deležih v Sloveniji, se je sklenil neki cikel. Lastnikom, kot je sklad in ne bančni strateg, veliko manevrskega prostora niti ni več ostalo. Razmere na bančnem trgu so kljub epidemiji in nizkim obrestnim meram še relativno stabilne in predvidljive, prihodnost pa bi z umikanjem državnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter s padcem moratorijev za odplačilo kreditov lahko prinesla bistveno več tveganj.