Predvsem so odmevale napovedi dr. Andreja Trampuža, vodje infekcijskega oddelka v berlinski bolnišnici Charité, ki je napovedal, da bomo v Sloveniji kmalu potrebovali več sto postelj za intenzivno terapijo. Po njegovih izračunih bo v Sloveniji čez 14 dni 14.500 okuženih, kar bi pri preprostem izračunu, da jih intenzivno terapijo potrebuje deset odstotkov, v Sloveniji čez dva tedna imeli 1450 ljudi na intenzivni terapiji. Pri tem Trampuž dodaja, da vsak pacient na intenzivni negi ne potrebuje respiratorja za pomoč pri dihanju.
Cilj projekcije: Da se pripravimo
"V Nemčiji je ta rast 23-odstotna, zato sem za Slovenijo vzel celo bolj optimistično varianto," pravi Trampuž, ki opozarja, da je še kako nujno, da krivuljo naraščanja okužb nekoliko izravnamo. "Tako bo vrh epidemije nekoliko zakasnil, kar bo pristojnim pomagalo, da se bolje pripravijo na vrh epidemije s posteljami, osebjem in zaščitno opremo."
In prav to je cilj različnih simulacij. "Da se politika in vsi drugi pristojni pripravijo na prihajajoči vrh pandemije, ki ga ni dosegla še nobena država. Niti Italija ne. V Sloveniji ga lahko pričakujete dva tedna po tem, ko ga bo dosegla Italija. Zagotovo pa bodo ukrepi, ki jim je Slovenija podvržena za zajezitev širjenja okužbe, trajali še dva meseca," dodaja Trampuž.
Več bo znano ta konec tedna ali naslednji teden
Poleg tako imenovanega optimističnega scenarija, ki privede do konca epidemije, je pripravil še "realistični" in "pesimistični" scenarij. "Ali imamo kljub ukrepom še vedno problematično eksponentno rast, bo verjetno znano ta konec tedna ali naslednji teden," je povedal Leskovar, ki se na IJS ukvarja z jedrsko fiziko in pravi, da so enačbe širjenja okužb podobne enačbam verižne reakcije v jedrskem reaktorju.
In kako komentira napovedi dr. Trampuža? "Njegova napoved temelji na eksponentni rasti in predpostavki, da ukrepi na potek širjenja epidemije ne bodo imeli vpliva. To je grozen scenarij in močno upam, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bo zgodil."
Nova metoda štetja
Vlada je včeraj nekoliko spremenila metodo spremljanja števila okuženih, testiranih in umrlih, zato podatki za nazaj niso povsem primerljivi. Zdaj se številke osvežujejo ob polnoči za pretekli dan.