V času epidemije, ko so bolnice pretežno zasedene s covid bolniki, njim pa se posveča tudi velik delež zdravstvenega osebja, so druge zdravstvene storitve postavljene ob rob. Samo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je že v času prvega vala epidemije koronavirusa odpadlo okoli 1700 večjih operativnih posegov, več tisoč bolnišničnih obravnav in 83.000 ambulantnih. Po drugem valu pa bo prestavljenih posegov in pregledov še bistveno več. Bolniki in pacienti se zato sprašujejo, zakaj plačevati dopolnilno zavarovanje, če v tem času sploh ne morejo priti na vrsto. Že ob prvem valu in takratnem vsesplošnem zaprtju javnega življenja so se zato pojavile pobude o znižanju premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali zamrznitvi plačevanja v tem času, a se to ni zgodilo.
Pacienti z izkušnjami, ki jih pred covidom niso imeli
Mesečno tako plačujemo položnice v višini okoli 35 evrov, do posegov in pregledov, na katere smo bili naročeni že veliko prej, pa ne moremo. "Povsem razumem ljudi, ki velikokrat rečejo, da so vsa leta pridno plačevali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nikoli zares niso koristili. Zdaj, ko ga potrebujejo, pa ne pridejo na vrsto," pravi zastopnica pacientovih pravic Adela Postružnik. "Če bi si ta denar dajali na stran, bi si s tem v enem letu lahko plačali nekaj pregledov ali ultrazvok. In če so zdaj ljudje še nekoliko potrpežljivi, pa po koncu epidemije ne bodo več. Takrat se bo začel pravi kaos," je prepričana Postružnikova, ki tudi v tem času prejema klice pacientov s težavami pri dostopu do zdravstvenih storitev.
Dobiček zasebnih zavarovalnic
V Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo tri zasebne zavarovalnice. Največ zavarovancev ima Vzajemna, ki je imela v lanskem letu ob 339 milijonih evrov prihodkov 9,8 milijonov evrov dobička. Triglav zdravstvena zavarovalnica je imela lani 178 milijonov evrov dohodkov ter 2,9 milijona evrov dobička. Zavarovalnica Generali, ki sicer ponuja tudi številna druga zavarovanja, pa je ob 9,4 milijonih evrov prihodkov lani ustvarila 3,3 milijona evrov dobička. (uč)
"Veliko starejših bolnikov zaradi pomanjkanja prostora iz bolnišnice odide s težkimi simptomi, k specialistom številni ne morejo, nekemu gospodu so prestavili termin za urološki poseg na maj leta 2022, njegova napotnica pa je označena s hitro. Klicala me je tudi mlada mamica, ki ni dobila mesta v bolnišnici ob novorojenem nedonošenčku," zastopnica pacientovih pravic povzame le nekaj nedavnih klicev. Pravi, da se v tem času nanjo sicer obrne manj ljudi, a so primeri težji, ljudje pa so v večji stiski, saj imajo izkušnje, ki jih pred pojavom covida niso imeli. Opozarja, da so zamaknjeni čisto vsi termini, razen tisti, ki so označeni s stopnjo nujno.
Izdaja zdravil se ni ustavila
Direktorica Slovenskega zavarovalniškega združenja Maja Krumberger odgovarja, da javni zdravstveni sistem še vedno deluje: "Izvajajo se vse nujne storitve, ki jih z doplačili krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, prav tako se izdajajo recepti za zdravila in pripomočke." Zavarovalnice Generali, Triglav in Vzajemna ob tem še dodajajo, da ves čas potekajo posegi s stopnjo nujno in zelo hitro, onkološke storitve ter obravnave nosečnic, porodnic in novorojencev. Tudi izdajanje in predpisovanje zdravil se ni ustavilo, to predstavlja kar 40 odstotkov vseh financiranj iz dopolnilnega zavarovanja. "V zavarovalnici ugotavljamo, da so se nenujne zdravstvene storitve, ki so v spomladanskih mesecih zaradi epidemije covida-19 ostale neizvedene, zgolj zamaknile. V poletnih mesecih, za katere je sicer značilen manjši obseg opravljenih zdravstvenih storitev, pa so izvajalci letos v velikem deležu že nadoknadili zamaknjene storitve iz spomladanskega obdobja," so pojasnili na Generali Zavarovalnici. To izpostavljajo tudi v Zavarovalnici Triglav in poudarjajo, "da storitve niso odpadle, temveč so se prestavile".
35
evrov in nekaj čez je trenutna mesečna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zavarovalnice s presežki v skrajševanje čakalnih vrst
S presežnimi sredstvi, ki so jih v teh mesecih zavarovalnice pridelale, se bodo zato aktivno vključile v skrajševanje čakalnih vrst. "Finančne težave zdravstva so se že v preteklosti odpravljale s prenosom deležev kritij na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s tem so se omilile negativne posledice krize na financiranje slovenskega zdravstva, in tako bo tudi tokrat," so dejali pri Vzajemni. Sicer pa so obvezno sodelovanje zavarovalnic predvideli v petem zakonu o interventnih ukrepih, ki je bil sprejet 15. oktobra. Zakon namreč določa, da morajo pri financiranju teh storitev s svojimi sredstvi sodelovati tudi zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in to v višini razlike med ocenjenimi in dejanskimi izdatki za doplačila k zdravstvenim storitvam, ki je posledica ukrepov v obdobju razglašene epidemije, oziroma najdlje do konca prihodnjega leta.
Z namenom skrajševanja čakalnih vrst je ministrstvo za zdravje že septembra pripravilo tudi javni razpis z možnostjo prijave za javne in zasebne izvajalce, vendar razpis še ni objavljen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
