Po številnih, leta trajajočih opozorilih, da medicinske sestre odhajajo z najbolj obremenjujočih delovišč - delovne razmere in s tem delovni tempo so namreč vse bolj nevzdržni -, zaradi česar lahko jeseni pride do kolapsa sistema, se je vlada vendarle zganila. Predsednik vlade Janez Janša predstavnikov Zbornice zdravstvene in babiške nege sicer ni sprejel, kot so v pismu maja prosili, je pa vlada sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za omenjeni dejavnosti.
Za dvig od 4 do 12 odstotkov
V njej predlaga zvišanje plače za medicinske sestre v bolnišnicah in na področju psihiatrije za 4 do največ 12 odstotkov oziroma za enega do tri plačne razrede in uvaja nova delovna mesta, kot sta kineziolog in klinični psiholog supervizor.
Da so se v pogajalskih izhodiščih osredotočili na medicinske sestre v bolnišnicah, ne čudi, saj je prav z najbolj zahtevnih delovišč, kjer traja delo nepretrgoma 365 dni v letu, največji odliv kadra. Osnutek predvideva, da bi medicinskim sestram v bolnišnicah plače dvignili do 12 odstotkov, koliko in katerim, pa bo odvisno od njihove delovne obremenitve oziroma posebnih pogojev, v katerih delajo. Pri tem se vlada sklicuje na ureditev, ki jo imajo s kolektivno pogodbo urejeno zdravniki in zobozdravniki, ki jih je glede na spreminjajoče se pogoje za delo mogoče ustrezno uvrščati; medicinske sestre v bolnišnicah bi tako lahko dobile za najmanj 4 in največ 12 odstotkov višje plače, na kar bi vplivali tudi določeni kriteriji. Je pa posebej predvideno, da bi bila diplomirana medicinska sestra perfuzionistka, ki je usposobljena za vodenje naprave za zunajtelesni krvni obtok, z dvigom plače za 4 odstotke izenačena v izhodišču z diplomirano medicinsko sestro pri intenzivni terapiji III, kjer zdravijo najtežje bolnike.
Kuštrin: Dvig plačnega stropa je minimum
Da želijo izstopiti iz enotnega plačnega sistema, je že leta poudarek Fidesa - Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki ga vodi Konrad Kuštrin. Na vprašanje, kdaj se bodo začeli zdravniki pogajati za višje plače, pravi, da za zdaj potekajo zgolj neformalni pogovori, pričakuje pa, da bo vlada takoj po parlamentarnih počitnicah vendarle potrdila predlog zakona, ki bo ločeno urejal del plačnega sistema za zdravstvo. Poseben plačni sistem za zdravstvo je že lani jeseni napovedal predsednik vlade Janša. Marca je bila nato na ministrstvu za zdravje ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja omenjene zakonske spremembe in pogajalska izhodišča za sklenitev kolektivnih pogodb. Kuštrin o vsebini neformalnih pogovor ni želel govoriti, dejal pa je, da je dvig plačnega stropa za zdravnike iz 57. plačnega razreda minimum. Potreben pa bo tudi siceršnji dvig plač, ker da trenutno zdravnik specialist, ki začenja poklicno pot, dobi zgolj 1500 evrov neto. Predlog nove kolektivne pogodbe je Fides ministrstvu posredoval že pred časom.
Dodatni plačni razred bi dali tudi strokovnim vodjam manjših organizacijskih enot, ki, kot so zapisali, v marsikaterih zdravstvenih zavodih vodijo enote z najtežjimi delovnimi mesti, a jih je težko dobiti, saj so zdaj po plači v izhodišču izenačeni z diplomiranimi medicinskimi sestrami na intenzivni negi III. Na novo bi bilo treba določiti tudi delovno mesto diplomirane medicinske sestre na intenzivnih oddelkih psihiatrije ter med zdravstvene poklice uvrstiti kineziologa in opredeliti novo delovno mesto kliničnega psihologa supervizorja. Za en plačni razred ali dva določa predlog dvig plač tudi za klinične psihologe specialiste, logopede, inženirje ortotike ter zdravstvene administrativne delavce.
Sindikat: Dobra osnova za naprej
Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pozdravlja pripravljena izhodišča in dejstvo, da jih je ministrstvo za zdravje slišalo in je pripravilo predloge sprememb kolektivne pogodbe in ne zakonskih sprememb, saj so le tako lahko v pogajanjih enakovreden partner. Obenem pa pravi, da so izhodišča le dobra osnova za začetek pogajanj. "Kadru v zdravstvu bo treba ponuditi bistveno višje plače, če ga bodo želeli zadržati. Vsaj toliko, kot znaša polovica covid dodatka, to pa je približno 30 odstotkov. Pri tem pa pri zvišanju plač ne smemo pozabiti tudi na druge profile v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v tem predlogu povsem prezrti. Socialno varstvo manjka v celoti," opozarja in našteva bolničarje, negovalke pa tudi zaposlene iz plačne skupine J, med katere spadajo zaposleni v pralnicah, kuhinjah, vzdrževalci, ki so prav tako nepogrešljivi členi v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih. Da je prav tako treba poskrbeti za njih, so julija opozorili tudi ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja in ga pozvali, naj probleme reši skupaj z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem, a za zdaj se to ni zgodilo.
Socialno varstvo, na primer za bolničarje in negovalke, v predlogu še manjka
Da zvišanje plač za enega do tri plačne razrede ne bo zadržalo kadra, pritrjuje tudi Slavica Mencinger, predsednica Sindikata v zdravstveni negi, ki sicer pravi, da morajo izhodišča še temeljito preučiti.
Se pa obe sindikalistki strinjata, da je ob dvigu plač nujno treba izboljšati tudi pogoje za delo, ki so povezani še s sprejetjem standardov in normativov. Delovne skupine naj bi predloge pripravile do avgusta, 18. avgusta pa se bodo začela pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi in aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Ilešič Čujovičeva pri tem pravi, da morajo biti pogajanja intenzivna in se morajo končati z višjimi plačami do konca septembra, saj se sicer sistem tudi v pričakovanju četrtega vala zaradi odhodov lahko sesuje. "Pa tudi zahteve članstva po zaostritvi sindikalnih dejavnosti, vključno s stavko, so vse glasnejše."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
