Urška Mlinarič
"Lahko se še velikokrat pogovarjamo, a če se nočemo slišati, se ne bomo slišali," je generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc ob koncu povzel vzdušje na tri ure trajajoči razpravi o predlagani medijski zakonodaji, ki je potekala pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Slednji je posvet naslovil "Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?", s čimer je pri nasprotnikih predlaganega medijskega paketa požel kritike, da že vnaprej pristaja na tezo, da RTV ni sodoben, kakovosten in politično nepristranski. A je omenjene kritike Pahor zavrnil, češ, da se mu ne more očitati, da bi se kadarkoli opredeljeval do medijske krajine, hkrati pa je RTV dal veljavo.
Simoniti želi razbiti medijski monopol
Tako je od sogovornikov že na začetku posveta želel slišati, da obstaja vsaj minimalni konsenz o tem, da je RTV nenadomestljiva zaradi številnih poslanstev javnega interesa. Omenjenemu sicer nihče ni nasprotoval na glas, so pa sogovorniki, tako kot že ves čas razprave o predlagani medijski zakonodaji - minuli konec tedna se je zaključila javna razprava -, ostali na nasprotnih bregovih. Medtem ko so predstavniki stroke, opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB in vodstva RTV pozivali k umiku predlagane zakonodaje in pripravi res kakovostnih predlogov, pri nastajanju katerih bo imela glavno besedo stroka, so predstavniki koalicije - z izjemo SMC - minister za kulturo Vasko Simoniti in nekateri drugi podporniki vlade poudarjali, da RTV potrebuje "finančne, organizacijske in kadrovske spremembe, da bo primerljiva z drugimi javnimi servisi po Evropi", saj da "zdaj svojega dela ne opravlja kakovostno in je politično pristranska," je uvodoma pojasnil minister Simoniti. V svojem glavnem nastopu pa je poudaril, da želijo s predlagano zakonodajo razbiti medijski monopol in veljavo dati medijem posebnega pomena tako na lokalnem in regionalnem kot na nacionalnem nivoju. "S spremembami ne želimo neposredno reševati vse problematike RTV in ji škodovati. Želimo pa, da postane sodoben, pluralen in finančno racionalen medij. Obenem pa poskrbeti, da se bodo krepili tudi drugi mediji."
"Oblast želi obvladovati RTV"
S temi besedami je po mnenju Lidije Divjak Mirnik (LMŠ) minister le potrdil, da želi oblast obvladovati RTV, ker "vrhovnemu vodji ni všeč, kar poroča v desetih odstotkih, kolikor predstavlja informativni program, 90 odstotkov drugega programa pa ga tako ali tako ne zanima." Da je RTV bistveno več kot deset odstotkov programa, zato potrebuje finančno in kadrovsko neodvisnost, je dodal Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede, čemur je pritrdil tudi Kadunc. Slednji ni zanikal, da RTV potrebuje izboljšave, nasprotoval pa je poskusom rušitve javnega servisa in odvzemu financ. "Pred nami je dilema; ali želimo ohraniti enega najmanjših javnih servisov v EU ali pa želimo s spremembami na področju financiranja uničiti, marginalizirati ali ga celo politično podrediti." Ob tem je Kadunc pozval k pripravi sodobne, celovite zakonodaje, ne le tiste, ki bi se dotikala financiranja RTV. Kratkoročno pa se mora vlada odločiti, ali bo dovolila dvig RTV-prispevka za en evro ali pa bo iz proračuna dodatno sofinancirala dejavnosti, kot so manjšinski program, arhivska dejavnost ..., saj RTV s sedanjimi prihodki, ki so bistveno zmanjšani zadnja leta, ne bo zmogel izpeljati vseh programov. Da dvigu RTV-prispevka ni naklonjen, dokler se vodstvo RTV ne sooči z vsemi problemi, ki jih ima javni zavod, je odvrnil minister. Pahor pa je ob koncu pozval k nadaljevanju dialoga in iskanju rešitev "na trnovi poti", saj da je glede RTV, ki potrebuje stabilen vir financiranja in temeljite spremembe, nujno doseči široko soglasje.
