Merjenje temperature: Če človek v jesenskem času pride premražen, bo termometer pokazal nižjo številko

Ukrep merjenja temperature priporočamo vsem, ki so morda nanj pozabili. Gre za učinkovito metodo, saj takoj vidimo, ali se nam zdravje slabša," je prepričan vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Tudi na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da je delodajalec dolžen zagotavljati varstvo in zdravje pri delu, zato morajo podjetja s pooblaščenim zdravnikom za medicino dela ta ukrep urediti v internih splošnih aktih.

Zbiranje podatkov je sporno

Pri informacijskem pooblaščencu ob tem opozarjajo, da vsesplošno merjenje ni nujno niti smiselno. Ukrep bi namreč lahko vodil v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov ni na mestu. "Dopustno bi bilo merjenje brez zbiranja podatkov, saj delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih," je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in dodala, da mora smiselnost tega ukrepa vedno presojati medicinska stroka. "Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je podpis izjave. Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika, in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov," je še dodala.

Pri merjenju nastajajo napake

Številni delodajalci, ki merjenja že opravljajo, pa opažajo netočnosti in se zato sprašujejo o smiselnosti, saj nam taki rezultati lahko dajejo občutek lažne varnosti. Če namreč posameznik v službo pride peš ali s kolesom in je v tem jesenskem času premražen, bo brezkontaktni termometer pokazal nižjo številko, kot je v resnici. Podobno velja tudi, če ima potno čelo ali na obrazu nosi puder. "Merjenje temperature se nam ne zdi najbolj prioriteten ukrep, saj smo prepričani, da sta pomembnejša samozaščitno delovanje in odgovornost vsakega posameznika," so nam povedali v podjetju Talum, kjer pa so po priporočilu vlade vseeno nabavili termometre. "Uvedli smo testno merjenje, kar nam pomaga, da se ustrezno pripravimo in da najdemo najboljši način, preden bo ta ukrep postal obvezen. V prvih dneh smo merjenje izvajali z ročnimi brezstičnimi termometri, trenutno pa uporabljamo termometer, ki omogoča brezstično merjenje na zapestju," so še povedali v podjetju s 1454 zaposlenimi.

Največ glob zaradi mask

Ker merjenje temperature ni zapisano v nobenem od odlokov, ga ne preverja niti inšpekcija, so pa v pristojnosti inšpektorata za delo vsi drugi ukrepi. "Od 12. marca do konca septembra smo opravili 1094 nadzorov v zvezi z upoštevanjem predpisov za zajezitev koronavirusa in ugotovili 1223 kršitev," so nam povedali. Največ napak se je nanašalo na uporabo zaščitnih sredstev, oceno tveganja, delodajalci prav tako pogosto v pripravi ukrepov niso vključili izvajalcev medicine dela. Pogost prekršek je še neupoštevanje razdalje. Globe za kršitve se za delodajalca gibljejo med 2000 in 40.000 evri, za zaposlene pa med 100 in 1000 evri.