Po preklicu referenduma o projektu nove nuklearke v Krškem (Jek 2), ki so mu botrovale negativne objave v medijih o projektu in zakulisnem političnem dogovarjanju pred razpisom referenduma, in ob očitkih pristojnemu ministrstvu, da je zavlačevalo z objavo izsledkov analize direktorja družbe Eles Aleksandra Mervarja, v kateri jeprimerjal stroške različnih scenarijev za oskrbo države z elektriko, so se v politiki in javnosti začeli pojavljati pozivi k prevzemu odgovornosti za nastale razmere. Med drugim so se začela tudi ugibanja o usodi ministra Bojana Kumra, a Kumer po zadnjem pogovoru s premierjem ocenjuje, da se Golobovo zaupanje ni popolnoma nič spremenilo, na marsikateri točki se je celo okrepilo, "predvsem v skupnem in enotnem pogledu naprej", je minister izjavil v DZ.
Zatrdil je, da je sem ves čas usmerjen naprej in da na ministrstvu ves čas poskušajo zagotoviti celovite in transparentne informacije najširši javnosti. Glede Mervarjeve študije, ki jo je ministrstvo objavilo v četrtek, je Kumer dejal, da je zelo kompleksna, na kar da so avtorja opozarjali ves čas. Po Kumrovih besedah so jo želeli na ministrstvu tolmačiti, tako kot je avtor želel, zato so jo poslali tudi svojim strokovnim službam.
Glede očitkov o zavlačevanju z objavo je izpostavil, da je čas od prejema dopolnjene različice študije in od soglasja avtorja za umik stopnje zaupnosti štet v nekaj dnevih. Ugotavljal je, da so pred tem uhajale določene informacije od delčkov te študije, čeprav je bilo ministrstvo naročnik in je Elesu kot sistemskemu operaterju elektroenergetskega omrežja dalo usmeritve, kaj vse naj študija upošteva glede na pozive, ki so jih pred referendumsko kampanjo dobivali od javnosti.
Slovenija ima zelo dobro mešanico poceni obnovljivih virov
Z Mervarjem sta po Kumrovih besedah govorila v četrtek. Ugotovila naj bi bila, kako bogata razprava je nastala na podlagi študije, a obenem tudi to, da si jo tolmači skoraj vsak po svoje oziroma si vzame tisti delček, ki mu odgovarja. Prav to pa da so na ministrstvu želeli preprečiti in s strokovnimi službami ter ob pomoči Instituta Jožef Stefan dati celovito informacijo. Obenem je minister omenil željo, da se čim prej skliče javni posvet na to temo, ki bo čim bolj strokovne narave.
Sam sicer na podlagi študije ocenjuje, da ima Slovenija zelo dobro mešanico poceni obnovljivih virov, ki jih v čedalje večji meri vključuje v omrežje, a da hkrati država potrebuje tudi stabilen vir. Obenem pa je prepričan, da je treba v prihodnosti analizirati vse okoljske, podnebne, tehnične, energetske, gospodarske, družbene in finančne dejavnike.
Kumer na podlagi analize vseh prednosti in slabosti kot najbolj optimalno različico prepoznava mešanico obnovljivih virov energije in uporabo obstoječe krške nuklearke do leta 2043 oziroma tudi ob podaljšanju njenega obratovanja do 2063.
Že novembra zakon o Jek 2
Minister verjame, da gre šele za začetek strokovne diskusije, ki naj bo "čim bolj vsebinska, čim bolj argumentirana, predvsem pa vključujoča". Kot pravi, si je vedno prizadeval za vključujočo razpravo najširših deležnikov. Če v preteklosti ni bilo tako, to ni bila njegova krivda, je prepričan. "Jaz res ne čutim, da bi bil tukaj tisti, ki je izključeval katero koli javnost," je bil jasen in napovedal pripravo izhodišč za mednarodno študijo.
Tudi sicer ni želel komentirati vprašanj, kdo bi moral prevzeti odgovornost za fiasko z referendumom. Glede nadaljevanja razprave o projektu je optimističen. Na ministrstvu pa pripravljajo izhodišča za poseben zakon o projektu Jek 2. Verjame, da jim bo uspelo v novembru izhodišča pripeljati do razprave na vladi. Zakonski predlog bo imel po njegovih zagotovilih mnogo varovalk, zagotovili pa naj bi tudi zelo vključujoč in pregleden postopek priprave na največjo investicijo v zgodovini samostojne države.
Glede na prejeto pobudo družbe Gen energija za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta za novo nuklearko pa je dejal, da je treba zagotoviti, da se postopek umeščanja čim bolj pospeši, za kar naj bi rešitve našli na ministrstvu za naravne vire in prostor.
