"Za nami je leto intenzivnega dialoga," je na twitterju po današnjem srečanju z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom na Dunaju zapisal slovenski zunanji minister Anže Logar. Ob tem je pričakoval nadaljevanje oziroma podaljšanje tega leta medsosedskega dialoga še v čas slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici letošnjega leta. Slovenski vodja diplomacije je bil namreč danes na delovnem obisku na Dunaju. Logar, ki se je pred tem srečal s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji, je gostitelju prenesel njihovo zadovoljstvo z dvakratnim povečanjem denarne podpore. Avstrija za vse svoje manjšine skupaj finančna sredstva zvišuje s štirih milijonov evrov na skoraj osem milijonov.
Pandemični ukrepi
Osrednja tema pogovora pa je bilo sodelovanje pri soočanju s pandemijo covida-19, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Sogovornika sta se strinjala, da je testiranje prebivalstva poleg cepljenja ključen ukrep za zajezitev širjenja okužb. Logar je izrazil pričakovanje, da bo avstrijska stran ob omejitvenih ukrepih za vstop v državo omogočila čim lažji prehod meje dnevnim migrantom iz Slovenije. Ti se morajo enkrat tedensko registrirati in predložiti negativen izvid testa PCR ali antigenskega testa, ki ni starejši od sedem dni.
4
milijone evrov je vreden plebiscitni dar za Koroško
Ministra sta prečesala tudi dnevni red zasedanja zunanjih ministrov EU v začetku prihodnjega tedna. Govorila sta o pomenu regionalnega sodelovanja. "Tesno regionalno sodelovanje je ključno za spopadanje s skupnimi izzivi v EU, kot so pandemije, kibernetski napadi in prenova gospodarstva," je sporočil Logar. Izpostavil je pomen skupine zunanjih ministrov Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije - Central 5 (C5), ki se je oblikovala po izbruhu pandemije z namenom usklajevanja ukrepov in obravnavanja drugih vprašanj. Naslednje srečanje neuradne pobude bo 1. marca v Sloveniji, smo izvedeli na slovenskem zunanjem ministrstvu.
Preseganje delitev
Kot rečeno, se je Logar pred tem sestal s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji. Sestanka so se udeležili Valentin Inzko iz Narodnega sveta koroških Slovencev, Nanti Olip, bivši sopredsedujoči pri sosvetu urada zveznega kanclerja, Gabriel Hribar iz Enotne liste, Susanne Weitlaner iz Kulturnega društva Člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem in Nadja Polzer iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Spomnili so se 100. obletnice koroškega plebiscita, na katero sta 10. oktobra lani v Celovec prišla predsednika obeh držav, Alexander Van der Bellen in Borut Pahor. Tedaj se je avstrijski predsednik koroškim Slovencev v slovenščini opravičil za storjene jim krivice.
Kot so navedli na ministrstvu v Ljubljani, je plebiscitna slovesnost po skupni oceni potekala v duhu preseganja zgodovinskih delitev ter spodbujanja sožitja in razumevanja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci avstrijske Koroške. Kot konkreten napredek pri izboljšanju položaja manjšine je bil poleg povečanja finančne podpore izpostavljen plebiscitarni dar, vreden okoli štiri milijone evrov, ki ga je urad zveznega kanclerja pretežno namenil slovenski koroški manjšini. Zakon o tem so prvič v zgodovini druge republike objavili tudi v slovenščini.
Med odprtimi vprašanji ostaja novela zakona o narodnih skupnostih, ki je prioriteta v programu avstrijske vlade. Logar je ponovil podporo slovenske vlade prizadevanjem manjšine za izboljšave pri dvojezičnem izobraževanju, javni rabi slovenščine in zagotavljanju podpore manjšinskim medijem, so še sporočili z ministrstva za zunanje zadeve v Ljubljani.
