Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je podalo prijavo na komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka: "Menimo namreč, da njegovo delovanje v funkciji ministra Vlade RS ni skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), na kar med drugim nakazujejo kršitve predpisov o nasprotju interesov ter kršitve etike in integritete javnega sektorja."
"Vizjak je pred nastopom ministrske funkcije marca letos dobrih pet let služboval v brežiškemu podjetju Partner, večino časa je bil direktor podjetja, ki je v 100-odstotni lasti in je odvisno podjetje energetske družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ki upravlja verigo hidroelektrarn na Spodnji Savi in je del državne Skupine GEN, kjer je zadolžen za vodenje projekta HE Mokrice, konkretno za pripravo projekta do izdaje gradbenega dovoljenja," navajajo v društvu. To je poudaril tudi na zaslišanju za ministrsko funkcijo v državnem zboru pri opisu svoje poklicne poti.
Sodba je ministra vidno vznemirila
"HESS je za projekt HE Mokrice konec 2018 dobil okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje (ARSO), ki pa smo ga v DPRS vložili v presojo Upravnemu sodišču. Zaradi vseh zaznanih nepravilnosti smo namreč v DPRS uporabili razpoložljivo pravno sredstvo, ki ga imamo kot stranski udeleženec v postopku, in sprožili tožbo. Upravno sodišče je lani spomladi pritrdilo DPRS, saj je zaradi vseh procesnih in vsebinskih nepravilnosti in nezakonitosti odpravilo okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice in zadevo vrnilo v ponovno presojo na ARSO. Obstaja vrsta dokazov, da je Vizjaka, ki se je kot zastopnik in v imenu HESS tudi udeležil ustne obravnave v postopku na ARSO, razsodba upravnega sodišča osebno vznemirila – to je, nenazadnje, jasno nakazal tudi na zaslišanju za ministrsko funkcijo. Hkrati je g. Vizjak krivdo za odpravo soglasja ter odmik začetka gradnje HE pripisal izključno DPRS – čeprav je društvo, kot navedeno, zgolj uporabilo razpoložljivo pravno sredstvo in čeprav je sodišče prepoznalo izdano okoljevarstveno soglasje za nezakonito, zlasti in predvsem zaradi pomanjkljivosti na strani investitorja," popisujejo postopke v društvu.
Poznavanje teh okoliščin je pomembno za presojo potez ministra Vizjaka takoj po prevzemu ministrske funkcije v Vladi RS v kontekstu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK), menijo v društvu, sploh ker je z vrsto sprememb v paketih protikoronske zakonodaje po hitrih, nujnih postopkih brez sodelovanja zainteresirane javnosti, uspel "vsiliti bistvene spremembe na več področjih, povezanih s projektom HE Mokrice: od odprave ključnih naravovarstvenih varovalk pri začetku gradnje velikih objektov, ki pomenijo nepopravljive posege v okolje in naravo, do uvedbe dodatnih pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in za pridobitve statusa delovanja v javnem interesu, pa do izključitve stranskih udeležencev v obstoječih postopkih pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (konkretno tudi DPRS iz postopka HE Mokrice)".
Omenjanje nevladnikov za uresničitev poslovnih interesov
Povedano enostavneje: ker projekta HE Mokrice ni mogel izpeljati po veljavnih standardih in veljavni zakonodaji, usklajeni z EU, je takoj po nastopu ministrske funkcije poskrbel za spremembo zakonodaje in znižanje standardov ter izključitev udeležencev, ki bi lahko opozarjali na nezakonita delovanja tako investitorja kakor nezadostno izvrševanje javnih pooblastil, so ostri v DPRS, kjer menijo, da gre pri ministru Vizjaku v konkretnem primeru vsaj za nasprotje interesov, ki se ga je skladno z ZintPK dolžan izogibati, saj noben politični funkcionar ne sme svoje oblastniške moči zlorabljati za uresničitev interesov poslovnih subjektov, s katerimi je (bil) povezan, ali interesov prijateljskih poslovnih krogov.
Zaskrbljenost zaradi omejevanje sodelovanja nevladnih organizacij so pri KPK že izkazali v času sprejemanja prvega protikoronskega paketa.
