Pravi, da je pri štirih letih začel trenirati hokej bolj zato, da so imeli starši mir pred njim, da je energični mulec na ledu potrošil energijo. In je vztrajal, dokler ni po nekem prepiru najstnik trenerju v hudi ihti rekel, da gre - veslat. Verjetno bi bil za hokejista hujši prelom le še umetnostno drsanje. Pa je trmasto vztrajal pri "najbolj dolgočasnem športu, kjer imaš žulje na riti in rokah" in kjer ne vidiš ničesar, ker ves čas voziš "rikverc" - vse do medalje. Olimpijska je najmlajšemu veslaču slovenske reprezentance četvercev ušla, zato pa je naslednje leto odnesel kolajno s svetovnega prvenstva.
Plitvost tekmovalnega športa in lekcija
Kljub kolajni, ki je športnikom običajno vrhunec in največji ponos, prizna, da je klasični vrhunski šport zanj početje brez pravih ciljev. A ker Rok Rozman iz vsake etape nabere izkušnje, pravi, da mu je šport dal veliko: "Tekmovanje, vlaganje energije v nekaj, kar je precej plitvo, me je začelo motiti že zelo zgodaj. Ampak sem bil zaslepljen, želel sem si tisto olimpijsko kolajno. Bilo pa je tudi precej koristnega, predvsem zavedanje, da ni nemogočih reči. Če se nekaj odločiš in se vržeš v to, lahko dosežeš neverjetne reči, seveda pa ne smeš misliti, da bo prišlo kar 'iz lufta'. Dobre reči se ne zgodijo same od sebe. Predvsem hokej, kjer je veliko ustrahovanja, agresije, te navadi življenja, ne iztiri te več, ko se ti nekdo postavi nasproti in te želi ustaviti. To je del življenja, zaradi tega se ne zapreš v klet in ne čakaš, da bo minilo. To mi zdaj super prav pride!" Danes so namreč grožnje del njegovega življenja. V Črni gori so jim razbili avto, kar pa ni tako hudo kot posredne grožnje iz domačih krajev, pravi.
Kasneje je obrnil smer in odveslal tja, kjer so proge ožje, a obzorja veliko širša - na brzice. Kajakaš prostega sloga in prosto tekoča reka sta eno brez umetnega spektakla. Mnogi, ki ga poznajo, potrdijo, da je od poskočnih rek prevzel tudi slog komunikacije. Neposreden, mestoma hudourniški, velikokrat zabaven, bister in kristalno jasen - kapital ne sme uničiti narave. Ne dela ovinkov čez politične okljuke, mladi biolog da jasno vedeti, da bo tok, ki ga je sprožil, težko zajeziti ali kanalizirati, v njegovo strugo pa se steka vedno več pritokov, saj je postal prvi obraz številnih, ki jim je mar za naravo in okolje.
Strokovnjaki popisovalci narave
Slovensko naravovarstvo kljub izjemno dolgi tradiciji in mednarodni slavi, ki je doma niti ne poznamo dovolj dobro, ni prav glasen in borben organizem. Nadvse plodno je v raziskovalnem smislu, imamo sezname, popise in karte izjemne biotske raznovrstnosti in bogastev Slovenije. A v trenutku, ko vidimo, da je narava ogrožena, ne storimo ničesar. Biolog, ki po petju prepozna 200 vrst ptic, iskreno prizna, da je bil nad študijem biologije zelo razočaran: "Sploh prva tri leta se mi je zdel čisti možganski lom. Ukvarjali smo se z detajli in tudi, če si hotel spoznati širšo sliko stvari, nisi imel časa za to, ker si se učil, kako delujejo molekule in celice. Saj je prav, da znaš tudi to, a o naravovarstvu smo se pogovarjali en promil faksa. Popisovali smo, kaj je in kaj imamo, in ko je to izumrlo, smo ime prestavili na drug seznam, ukrenili pa nismo nič. Faks ti da ogromno znanja, ne nauči pa te orodij, kako vso to pestrost varovati. Tu je vrzel, zakaj ni več strokovnjakov zaščitnikov narave, ampak so samo popisovalci narave," pravi Rozman.
Za primerjavo - ko se zgodi udarec na kulturniški sceni, takoj poslušamo recitale pred Prešernovim spomenikom, naravoslovci pa tega aktivizma nimajo. "Znanstvena srenja gleda na aktivizem malo zviška, češ, mi smo znanstveniki, ne bomo šli na ulice," pravi biolog-kajakaš. O tem, kako je postal znamka slovenskega varstva narave, pa: "To, da sem jaz zdaj tista faca, se je zgodilo samo od sebe, nisem želel tega. Meni je lepše tukaj ob reki v svojem miru. Sem pa pripravljen žrtvovati del svoje zasebnosti za to, da damo glas naravi. Ne direktno nevladnikom, naravi."
Hujše kot na Balkanu
Med veslanjem po divjih rekah Južne Amerike je Rozman srečal prve nasprotnike postavljanja jezov na rekah. "Že prej sem se metal na glavo za vse reke po svetu in se kasneje osredotočil na Balkan, ki ga vidim kot svoj dom," pravi. V akciji Ohranimo modro srce Evrope je preveslal velik del balkanskih rek, situacije so različne, a izstopa slovensko sprenevedanje: "Za Slovenijo velja, da varujemo in ohranjamo naravo, smo skoz in skoz zeleni, na Balkan gledamo malo zviška. V resnici pa je celo obratno. Slovenski piar zelo dobro obvlada zadevo in razglasili smo se za zeleno, okolju prijazno državo, čeprav nimamo niti ene velike reke več nezajezene, imamo nekaj pragozdnih ostankov in le en nacionalni park, Hrvaška jih ima več kot deset. Dopustili smo kup ultraspornih projektov, ki so bili v interesu posameznikov. Na Črno goro, Bosno, Albanijo gledamo kot na Divji zahod, češ, tam je mafija, ampak na žalost ni v nobeni od teh držav tako hudo, kot je zdaj pri nas. V nobeni od teh držav se niso lotili uničevanja narave sistemsko. Šli so se en projekt, pripeljali tujega investitorja, utišali ljudi, bili nasilni. Mi pa spreminjamo kompletno zakonodajo tako, da bodo odpovedale vse varovalke. V Albaniji je nevladni sektor spoštovan in dobro prepoznan, vedo, da je to priložnost za turizem. Slovenci, ki smo orali ledino v naravovarstvu, pa pravkar stopamo 120 let nazaj."
Nikjer na Balkanu ni tako hudo kot pri nas
Žal je sploh v novih časih tako, da stroka izgublja težo in ne šteje več, sploh če ni v ravnovesju s kapitalskimi interesi, zato brez podpore, razumevanja javnosti ne gre. Rozman je z resno grožnjo naravi, ki jih vlada uvaja s protikoronskimi predpisi, postal resen vodja naravovarstvene in okoljevarstvene lige, zagovornik narave v najširšem smislu. Piarovski spin, da nevladniki skrbijo le za svoj kruh, je odbil in odvrgel: "Ne gre za nevladnike, za naravo gre in nevladniki so edini zagovorniki narave. Ne uničujete nevladnikov, ampak naravo, reke, gozdove, življenje brez volilne pravice. Dober moment tega dogajanja je, da smo ugotovili, da smo zaščitniki narave pravzaprav vsi, ne le nevladne organizacije, vsak državljan ima legitimno pravico zavzeti se za naravo. Lepo je gledati, kako so se presegle delitve na naše in vaše, na leve in desne." Do nedavnega zakopana v projekte in EU-sheme je varstvena srenja dvignila glavo in jasno izrazila nestrinjanje z zakoni, ki pomenijo neposredno uničenje narave. Kajti pod krinko koronavirusa je ministrstvo za okolje in prostor začelo delati prostor za investitorje.
Nezrelo, podlo in napačno
Amandma za amandmajem, uredba za uredbo, v hitrem tempu se zdaj spreminja pravni red, ki podira varstvene varovalke. Odvzem pravic nevladnikom je le ena od njih, argumenti zanj so prozorni in neumestni. Rozman: "Bilo je pričakovati, da bo populistična politika zlila gnojnico po nevladnikih, to je najbolj preprosta stvar, ki jo lahko naredijo, in na žalost ljudje najbolj zagrizejo v zgodbo, če omeniš denar. Ampak se mi vseeno zdi, da večina nevladnikov ni to zato, ker bi si to želeli od malega, ampak v trenutni ureditvi lahko formalnopravno ščitiš naravo samo kot nevladnik."
Ključne pozicije - sekretarsko mesto, vodenje agencije za okolje in ministrstva za okolje prostor - so prevzeli možje, ki izhajajo iz hidroenergetike. Kriza se lahko rešuje tudi drugače, je jasen Rozman: "Postlali so si teren na najboljši možni način, svojih interesov niti ne skrivajo. Tukaj so odpovedale naše protikorupcijske službe, gre pa pravzaprav za osebne zgodbe teh ljudi z Vizjakom na čelu, ki jih je tako motilo, da niso mogli zgraditi hidroelektrarne Mokrice. Pa ne zato, ker bi jih zafrkavali nevladniki, ampak zato, ker so bili njihovi postopki nezakoniti. Na koncu je reklo ne sodišče. S te startne pozicije se iti maščevanje in sovraštvo le zato, da boš dokazal svojo moč, se mi zdi najprej nezrelo, potem podlo, na koncu pa tudi ni na mestu. To je tako, kot če bi jaz deloval v neki stranki, ta bi dobila vlado in bi me dali za ministra za okolje, jaz pa bi zbral pet kolegov, ki so ultraradikalni naravovarstveniki. Postavil bi jih v agencijo za okolje, na ministrstvo za infrastrukturo, okolje ... In potem bi skupaj obračunavali z gospodarstveniki tako, da bi načrtno rušili vse, kar so imeli dobrega, in silili ljudi nazaj v jame, da bi dokazali, da imamo prav. Seveda imamo gospodarsko krizo, ampak naj jo reši gospodarstvo, imamo mlade z vrhunskimi idejami, ki bi ustvarile delovna mesta, dodano vrednost, pa še mladi ne bi bežali v tujino. Ampak ne, mi bomo zdaj uničili naravo, deset ljudi bo pobralo denar in to bo to."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
