Slovenija je na letošnjem indeksu zaznave korupcije izgubila tri točke in zdrsnila za šest mest. Tako se je še dodatno oddaljila od povprečja EU, saj povprečna ocena indeksa držav članic znaša 64, in povprečja držav OECD (povprečna ocena 67).
V TI Slovenia ocenjujejo, da je do takšnega rezultata privedlo "potiskanje preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa". Rezultat po njihovih navedbah razgalja večletno pomanjkanje temeljitejših reform in nekatere slabe prakse v zadnjih letih.
"Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih se aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije žal pričakovano prišlo do padca, ki zbuja skrb. V supervolilnem letu potrebujemo jasne zaveze političnih akterjev, da bodo padec nemudoma zaustavili in obrnili trend," je ob tem opozoril začasni predsednik TI Slovenia Samo Bardutzky.
Ob Sloveniji še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno v zadnjem desetletju
Eden izmed prvih preizkusov bo po njihovih navedbah zakonska zaščita žvižgačev. Zakonski predlog je bil sicer javno predstavljen decembra lani, a ima številne pomanjkljivosti, opozarjajo. V TI Slovenia zato pričakujejo bolj vključujoč strokovni dialog za izboljšanje predloga in zavezo političnih akterjev, da se bodo zavzemali za sprejem celostne zaščite žvižgačev.
Bardutzky še opozarja, da so se tudi v Sloveniji v času epidemije koronavirusa sprejemale odločitve, "ki so zelo široko posegale v temeljne človekove pravice, ki so pomembne za nadzor nad oblastjo". Krčenje demokratičnih standardov so po navedbah TI Slovenia zaznali tudi za to specializirani indeksi. Tako je Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji, so zapisali v sporočilu za javnost.
Transparency International sicer ob objavi letošnjih rezultatov poudarja pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic za učinkovit boj proti korupciji. Ob pomanjkanju napredka v večini držav ter zgodovinsko najnižjih ocenah pri 27 državah, je mogoče opaziti krčenje temeljnih pravic in nazadovanje demokratičnih standardov.
Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Ob Sloveniji je še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno v zadnjem desetletju.
KPK slabša ocena Slovenije na indeksu korupcije ne preseneča
Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne preseneča, da se je Slovenija v indeksu zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je objavil Transparency International, odrezala najslabše po letu 2013. "Rezultat odraža to, na kar na komisiji že ves čas opozarjamo - da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik," so zapisali.
"Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda," so poudarili v KPK in dodali, da rezultati indeksa kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja.
"Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh - na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja," so opozorili.
Za kratkoročno izboljšanje stanja nujne učinkovite nadzorne institucije
Za izboljšanje stanja na področju korupcije morajo biti aktivnosti po mnenju komisije zasnovane tako kratko- kot dolgoročno. Kot ključna projekta z učinki na dolgi rok so izpostavili projekt Integriteta in prenovo resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji.
Prvi je, kot so pojasnili v sporočilu za javnost, skupni cilj generacij, v katerem za odgovorno in integritetno ravnanje posameznikov v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, zavodom za šolstvo ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami soustvarjajo vsebine za odgovorne državljane že od malih nog.
Prenova resolucije pa bi določila politiko in sprejela programe na področju preprečevanja korupcije. "Politična volja pri nujni prenovi tega strateškega dokumenta bo pokazatelj pripravljenosti odgovornih na spremembe," so ob tem izpostavili v komisiji.
Za kratkoročno izboljšanje stanja pa so po oceni KPK nujne učinkovite nadzorne institucije, med njimi tudi komisija. "Učinkoviti pa smo lahko le, če so naše ugotovitve spoštovane in imajo prave posledice. Če teh ni, če naše ugotovitve izzvenijo v prazno, so ignorirane ali celo sprožajo plaz neosnovanih diskreditacij, se to lahko odraža le v nižanju demokratičnih standardov in porastu zaznave korupcije," so poudarili.
Supervolilno leto, ki je pred nami, je po oceni KPK priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti.
Najnižje so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države
Najvišje na indeksu zaznave korupcije so Nova Zelandija, Finska in Danska (vse z oceno 88), ki si delijo prvo mesto, sledijo pa Singapur, Švedska in Norveška (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene, pojasnjujejo v TI Slovenia.
Najnižje so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti. To so Južni Sudan (ocena 11), Somalija (13), Sirija (13), Venezuela (14) in Jemen (ocena 16).
Ministrstvo: Slabši indeks zaznave korupcije ne odraža nujno tudi dejanskega stanja
Indeks zaznave korupcije kaže na dojemanje stanja na področju preprečevanja korupcije posameznikov, ki so odgovarjali na vprašanja, ne nujno na objektivno stanje na tem področju, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu. Indeks, ki ga je objavila nevladna organizacija Transparency International, je bil v Sloveniji lani najnižji od leta 2013.
Ministrstvo za pravosodje si stalno prizadeva aktivno delovati na področju preprečevanja korupcije, so sporočili v pisni izjavi. Ob tem so navedli, da intenzivno sodelujejo pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Poleg tega na ministrstvu intenzivno usklajujejo t. i. zakon o zaščiti žvižgačev, s katerim bodo prijavitelji, ki za kršitve predpisov izvedo v svojem delovnem okolju, bolje zaščiteni pred povračilnimi ukrepi.
"Menimo, da bo zakon spodbudil dobroverno prijavo kršitev v javnem in zasebnem sektorju z namenom izboljšanja poslovanja in odprave kršitev, kar bo posledično spodbudilo tudi boljše delovanje nadzornih organov, s tem pa tudi vzbudilo večje zaupanje posameznikov v delovanje sistema," poudarjajo. Ob tem dodajajo, da bodo v februarju organizirali vrsto usklajevalnih sestankov, saj si želijo k usklajevanju predloga pritegniti čim širšo strokovno javnost.
Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 12 točk in se tokrat z oceno 43 uvršča na 73. mesto. Nekoliko bolje sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47, 63. mesto) in Italija (ocena 56, 42. mesto). Opazno boljšo uvrstitev pa je dosegla Avstrija, ki z oceno 74 na 13. mestu.
Indeks zaznave korupcije je narejen na podlagi združitve podatkov in analiz mednarodnih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. Letošnji indeks (CPI 2020) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati so predstavljeni na lestvici od 0 do 100, pri čemer rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa zelo "čisto" državo. Podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih, so še sporočili iz TI Slovenia.
